Plaz nad Franjo saniran, zdaj urejajo brežine in nameščajo zaščitne mreže

Eden od najpomembnejših kulturnih spomenikov pri nas, Partizanska bolnica Franja, je zaprt od julija leta 2023, ko je hudo neurje poškodovalo večino barak, od tega tri v celoti. Potek sanacije zaledja si je na terenu danes ogledal minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Celovita obnova zaledja, dostopne poti in objektov bo stala približno devet milijonov evrov. V ta znesek niso zajeti stroški vstopnega centra za obiskovalce.

Projekt sanacije spomenika, ki nosi znak evropske dediščine, je razdeljen v tri sklope: A, B in C. Prvi sklop, ki se je zaključil konec oktobra letos, je zajemal sanacijo plazu Mali Njivč. Sklopa B in C zajemata ureditev brežin in namestitev zaščitnih mrež na pobočjih znotraj soteske nad objekti ter sanacijo struge, dostopnih poti in objektov.

Rok za dokončanje del drugega sklopa je 30. november 2026, medtem ko se bo sanacija dostopnih poti in objektov začela, ko bo poskrbljeno za varnost v soteski. Zadnji sklop naj bi bil zaključen predvidoma konec prihodnjega leta oziroma v začetku leta 2027. Tedaj naj bi spomenik tudi znova odprli za javnost.

Minister Jože Novak se je v Cerknem seznanil s potekom popoplavne sanacije tako središča kraja kot tudi sanacije bolnice Franja. Pri sklopu C, ki vključuje sanacijo objektov, se stroka nagiba k različici B, saj je po njihovi oceni bolj zanesljiva. Rešitev predvideva, da se nadomestijo vse obstoječe barake, razen barake 14, ki je edina še originalna. Kot je povedal cerkljanski župan Gašper Uršič, bo novogradnja objektov stala okrog 830.000 evrov (brez DDV) – različica A, po kateri bi jih ohranili, bi bila cenejša zgolj za približno 50.000 evrov.

Načrti, ki so jih podprli tudi na občini Cerkno, da bi namreč država prevzela lastništvo nad spomenikom, so padli v vodo, potem ko so na ministrstvu za kulturo pojasnili, da so našli preprostejšo rešitev za zagotovitev sredstev za sanacijo in nadaljnje vzdrževanje spomenika. Upravljanje in vzdrževanje vodotoka Čerinščica, ki je Partizansko bolnico Franja popolnoma uničil že leta 2007, bo prevzela država.

Cerkljanski župan Gašper Uršič je že večkrat poudaril, da bo morala država Mestnemu muzeju Idrija kot upravljavcu spomenika povišati finančna sredstva. Ob današnjem obisku ministra Novaka v Cerknem – spremljal ga je med drugimi tudi državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar – je bilo čutiti naklonjenost tako zagotovitvi sredstev za upravljanje kot tudi za celovito prenovo oziroma gradnjo vstopnega objekta za obiskovalce v Pasicah.

Matevž Čelik Vidmar je povedal, da bodo morali na ministrstvu za kulturo za omenjeni objekt izvesti razpis za ureditev javne kulturne infrastrukture, na katerega se bo lahko prijavila občina Cerkno. Kot eno od možnosti je državni sekretar omenil tudi razpise v sodelovanju z drugimi ministrstvi.

Uršič je na vprašanje, ali ima občina že pripravljen načrt za obnovo vstopnega centra, odgovoril: »Gradbeno dovoljenje imamo, projektantska ocena je bila narejena pred približno dvema letoma, vse, kar potrebujemo, so finančna sredstva.« Projekt postavitve vstopne točke je ocenjen na približno 1,2 milijona evrov.

Zakaj še Franja?

Direktor Mestnega muzeja Idrija Miha Kosmač je oktobra, ko je razstava Partizanska bolnica Franja – skriti dragulj Evrope gostovala v evropskem parlamentu v Bruslju, na vprašanje, zakaj je obnova Bolnice Franja smiselna oziroma potrebna, odgovoril: »Bolnica Franja je izjemna zaradi lokacije in brez te izvirne lokacije težko predstavljamo sporočilnost in delo ljudi v njej. Toda vsakič, ko stopamo po poti do soseske, vse to, kar se je dogajalo v bolnici Franja, še vedno živi.«

Glasne so (bile) namreč pobude, da bi morali ostanke Franje prepustiti zobu časa in postaviti »le« razstavo o spomeniku in vzrokih za njegovo postavitev.

V Mestnem muzeju Idrija vztrajajo, da je treba bolnico Franja ohraniti v njenem naravnem okolju, za to pa potrebujejo celovito sistemsko podporo, predvsem stabilne vire financiranja za izvajanje rednega monitoringa in programa vzdrževanja.