Rezultati proti obljubam o spremembah
Tomaž Gantar ima bogate izkušnje, Đenio Zadković stavi na obljube, da bo delal drugače od predhodnikov.
Odpri galerijo
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Piran – Mnoge piranske volivce zanima, ali jim je uspelo izvoliti operativce, ki se bodo znali najbolje odzvati na množico interesov in individualnih koristi. Đenio Zadković iz GZOP obljublja spremembe in idilični razvoj mesta, čeprav pri teh obljubah ne more ponuditi dovolj trdnih referenc. Uspeva mu predvsem v kritiki slabega dela predhodnikov, ki so veliko obljubljali in malo naredili. Njegovi podporniki igrajo na populizem in čustva.
Tomaž Gantar ima prednost, ker lahko našteje dolg seznam stvari, ki jih je že uresničil v štirih letih županovanja. Potem ko so se leta 2010 volivci raje odločili za Petra Bossmana, je o Gantarju koprski župan Boris Popovič tedaj izjavil, da je svetovni prvak v tem, koliko je naredil in potem kljub temu izgubil bitko za drugi mandat.
Gantar: Ena od prioritet so gotovo težave s prometom in čisto, urejeno okolje. Med področji, na katera bomo med prvimi posegli, pa so tudi prireditve, ki so med seboj največkrat neusklajene in predvsem v Portorožu pogosto ne dosegajo primerne kulturne ravni. Lotili se bomo gradnje nove garažne hiše v Piranu, nova parkirna mesta pa bomo zagotovili še v Portorožu, Luciji in Strunjanu. Tudi smeti so vedno večji problem, zato bomo izboljšali ravnanje z njimi, skupaj z odvozi in sistemom potopnih smetnjakov, kar bo omogočilo pravičnejše plačevanje odvoza smeti.
Zadković: Najprej načrtujemo ureditev razmer v občinski upravi s strokovno ekipo, ki bo te strokovne službe odprla ljudem tako, da bodo bolj dostopne občanom in naklonjene reševanju njihovih največjih problemov. V nadaljevanju pa nameravamo uvesti participatorni proračun, ki bo upošteval potrebe krajevnih skupnosti. Po hitrem postopku bomo izboljšali lokalno infrastrukturo in pri tem največ pozornosti posvečali podeželju. Tretji ključni projekt bo ustanovitev urada za pridobivanje in črpanje evropskih sredstev, namenjenih spodbujanju gospodarstva (posebej turizma). Ustanovili bomo tudi poseben urad za razvoj turizma, ki bo skrbel za razvojne projekte.
Gantar: Gospoda Zadkovića poznam, je človek z dobrimi nameni, enako kot jaz zagovarja spremembe, zato verjamem, da bova lahko dobro sodelovala. Njegova glavna pomanjkljivost pa je po mojem pomanjkanje izkušenj in znanja na več področjih, pomembnih za uspešno vodenje. Teh čez noč pač ni mogoče pridobiti.
Zadković: Pri protikandidatu me najbolj motita sklicevanje na izkušnje ter dolgoletni staž v politiki, saj so volivci prepoznali potrebo po spremembah, ki pa se jih ne da narediti brez sprememb. Torej tudi stare izkušnje verjetno ne zadostujejo več, temveč se izkazuje potreba po novih prebojih in novi, sveži energiji, ki jo prinašam.
Gantar: Zagotovo je idealist in entuziast, ki ima rad naš kraj, kar mu štejem v velik plus.
Zadković: Pri njem spoštujem pridobljeno znanje na političnem parketu in široko razgledanost ter poslovne povezave in kontakte, ki jih nedvomno ima. Spoštujem tudi njegovo umirjenost in željo po povezovanju, ki je skupna obema.
Gantar: Občina Piran zaostaja za najboljšimi na mnogih področjih, če pa bi moral izpostaviti le eno, bi bila to prometna ureditev, ki je čedalje bolj nevzdržna. Nujno bi morali zmanjšati prometno obremenitev priobalnega pasu, izboljšati javne prevoze in naše kraje povezati z urejenimi in varnimi kolesarskimi potmi. Čas je, da prometne študije, ki so bile opravljene v zadnjih letih, končno udejanjimo. Vse to je zapisano tudi v našem programu.
Zadković: Glavne težave občine so po mojem mnenju zaspanost in zagledanost vase ter počivanje na lovorikah, pa tudi določene gospodarsko-politične sprege, ki so morda bile vzrok za nazadovanje v razvoju.
Gantar: Želimo si razvoja turizma, prijaznega do občanov, ki bo znal bolj privabiti predvsem zahtevnejše goste. Menim, da ne znamo dovolj izkoristiti vse naše izjemne naravne in kulturne dediščine. Gotovo pa sodi med večje pomanjkljivosti slabo sodelovanje z zaledjem, ki je ključno za razvoj zelenega, butičnega turizma. Današnji gost si namreč želi aktivnega preživljanja dopusta, s poudarkom na spoznavanju lokalne kulinarike, pridelkov in običajev. Za dosego vseh teh ciljev bomo ob že omenjenih kolesarskih poteh uredili tudi več novih, zanimivih sprehajalnih poti.
Zadković: Glavni potencial občine je gotovo razvoj trajnostnega in s kulturno dediščino povezanega turizma ter aktiviranje naravnih resursov zaledja in obeh krajinskih parkov, kar lahko uresničimo s črpanjem sredstev EU in aktivacijo vseh deležnikov v tem procesu razvoja.
Gantar: Predvsem zaledje se poleti dobesedno duši v neznosnem tranzitnem prometu v Istro. Zaradi neprimernih državnih cest se vedno več voznikov raje odloča za manjše lokalne ceste, kar bomo poskušali omejiti. Rešitev je mogoča v sodelovanju z državo, ki pa žal še vedno vztraja tudi pri neprimerni povezavi Jagodje–Lucija.
Odgovor na pomanjkanje parkirišč v občini je seveda gradnja garažnih hiš. Tako je nova garažna hiša za Pirančane dejstvo, možnih lokacij je več, enako velja za Portorož. Vsekakor pa vidim dolgoročnejšo rešitev tudi v večjem parkirišču pred vstopom v Lucijo, po sistemu »park and ride«, parkiraj in se odpelji z avtobusom. S tem bi še dodatno zmanjšali prometno obremenitev obalne ceste med Lucijo in Piranom. Vse rešitve bo seveda treba uskladiti s prebivalci. Danes je mnogim žal, da so na referendumu zavrnili moj prometni odlok iz časa mojega prvega županovanja, s katerim bi imeli že danes v Piranu veliko manj težav s prometom.
Zadković: Ker realno skorajda ni mogoče, da bi tranzitno cesto v Istro (kratkoročno) speljali po drugi trasi, menim, da bi nam z dodatnimi obcestnimi tablami in označevanji že pred Koprom uspelo večji del prometa preusmeriti čez Šmarsko cesto v Istro, pri čemer bi morali doseči nujen načelen konsenz z vsemi obalnimi župani, ki bomo odgovorni za reševanje te problematike.
Manjši del tranzitnega prometa bi lahko uredili z učinkovitejšim informiranjem in vključevanjem stacionarnih informacijskih točk, kot so na primer bencinski servisi in mejne točke, od koder bi turiste lahko preusmerjali že pred nastankom znanih prometnih zamaškov na naših cestah. Doslej ni bilo primernega odziva predvsem na državni ravni.
Rešitve za prometno zagato v občini ne bo mogoče najti čez noč. Najprej bomo morali ponovno ovrednotiti obstoječe projekte, ki so, nihče ne ve, zakaj, obtičali v občinskih predalih, in jih prilagoditi današnjemu času. To bo naš prvi korak, še zdaleč pa ne edini. Ob prevzemu mandata bom nemudoma ustanovil ekspertno skupino, sestavljeno iz strokovnjakov, ki jim zaupam. Ta bo v razumnem roku analizirala in predstavila prednosti, pomanjkljivosti in priložnosti ureditve mirujočega prometa v občini s poudarkom na starem mestnem jedru. Zaradi slabe prometne ureditve živijo Pirančani manj kakovostno. V GZOP bomo temu naredili konec.
Gantar: Sodelovanje je mogoče samo med enakopravnimi partnerji, saj si noben župan ne želi, da mu delo narekuje župan sosednje občine. Sam vedno prisegam na sodelovanje in najprej bom predlagal redna skupna srečanja županov obalnih občin. Obala je premajhna, da bi se kot destinacija ločevali. Nujna sta skladen razvoj in povezovanje na področjih, kjer smo skupaj lahko še boljši in bolj uspešni.
Zadković: Za dosedanje stanje (ne)sodelovanja med občinami bi vsi mi najboljše odgovore radi slišali od dosedanjih županov. Prepričan sem, da bom ob prevzemu županstva sposoben vzpostaviti višjo raven sodelovanja med župani, da bo Obala delovala kot celovit prostor in regija. Še veliko moramo postoriti na področju povezovanja kulture, skupne infrastrukture, zdravja ljudi, prometa.
Tomaž Gantar ima prednost, ker lahko našteje dolg seznam stvari, ki jih je že uresničil v štirih letih županovanja. Potem ko so se leta 2010 volivci raje odločili za Petra Bossmana, je o Gantarju koprski župan Boris Popovič tedaj izjavil, da je svetovni prvak v tem, koliko je naredil in potem kljub temu izgubil bitko za drugi mandat.
Tomaž Gantar
zdravnik kirurg, nekdanji župan Pirana
Portorožan, ki je bil od leta 1999 do 2004 direktor Splošne bolnišnice Izola, je bil zatem dve leti svetovalec župana Borisa Popoviča in od leta 2006 piranski župan, ki je po ocenah analitikov od osamosvojitve Slovenije največ naredil za občino: garažna hiša, tlakovanje Tartinijevega trga, začetek prenove mandrača, ureditev plaže in promenade v Portorožu, piranske knjižnice, mestnega arhiva ... Leta 2011 se je razšel s Popovičem, ker je podprl Desus, Popovič pa SDS. Od leta 2012 do 2014 je bil minister za zdravje, leta 2014 je odstopil kot minister, bil kasneje izvoljen za poslanca Desusa in štiri leta predsedoval parlamentarnemu odboru za zdravstvo. Ves ta čas je enkrat na teden delal kot urolog v specialističnih ambulantah. Če ne bi bil uspešen v kandidaturi za župana, bi se polno zaposlil, ker SB Izola potrebuje urologe.
zdravnik kirurg, nekdanji župan Pirana
Portorožan, ki je bil od leta 1999 do 2004 direktor Splošne bolnišnice Izola, je bil zatem dve leti svetovalec župana Borisa Popoviča in od leta 2006 piranski župan, ki je po ocenah analitikov od osamosvojitve Slovenije največ naredil za občino: garažna hiša, tlakovanje Tartinijevega trga, začetek prenove mandrača, ureditev plaže in promenade v Portorožu, piranske knjižnice, mestnega arhiva ... Leta 2011 se je razšel s Popovičem, ker je podprl Desus, Popovič pa SDS. Od leta 2012 do 2014 je bil minister za zdravje, leta 2014 je odstopil kot minister, bil kasneje izvoljen za poslanca Desusa in štiri leta predsedoval parlamentarnemu odboru za zdravstvo. Ves ta čas je enkrat na teden delal kot urolog v specialističnih ambulantah. Če ne bi bil uspešen v kandidaturi za župana, bi se polno zaposlil, ker SB Izola potrebuje urologe.
Katere tri ključne projekte boste uresničili do konca leta 2019?
Gantar: Ena od prioritet so gotovo težave s prometom in čisto, urejeno okolje. Med področji, na katera bomo med prvimi posegli, pa so tudi prireditve, ki so med seboj največkrat neusklajene in predvsem v Portorožu pogosto ne dosegajo primerne kulturne ravni. Lotili se bomo gradnje nove garažne hiše v Piranu, nova parkirna mesta pa bomo zagotovili še v Portorožu, Luciji in Strunjanu. Tudi smeti so vedno večji problem, zato bomo izboljšali ravnanje z njimi, skupaj z odvozi in sistemom potopnih smetnjakov, kar bo omogočilo pravičnejše plačevanje odvoza smeti.
Zadković: Najprej načrtujemo ureditev razmer v občinski upravi s strokovno ekipo, ki bo te strokovne službe odprla ljudem tako, da bodo bolj dostopne občanom in naklonjene reševanju njihovih največjih problemov. V nadaljevanju pa nameravamo uvesti participatorni proračun, ki bo upošteval potrebe krajevnih skupnosti. Po hitrem postopku bomo izboljšali lokalno infrastrukturo in pri tem največ pozornosti posvečali podeželju. Tretji ključni projekt bo ustanovitev urada za pridobivanje in črpanje evropskih sredstev, namenjenih spodbujanju gospodarstva (posebej turizma). Ustanovili bomo tudi poseben urad za razvoj turizma, ki bo skrbel za razvojne projekte.
Kaj vas pri protikandidatu najbolj moti, katere so njegove glavne pomanjkljivosti?
Gantar: Gospoda Zadkovića poznam, je človek z dobrimi nameni, enako kot jaz zagovarja spremembe, zato verjamem, da bova lahko dobro sodelovala. Njegova glavna pomanjkljivost pa je po mojem pomanjkanje izkušenj in znanja na več področjih, pomembnih za uspešno vodenje. Teh čez noč pač ni mogoče pridobiti.
Zadković: Pri protikandidatu me najbolj motita sklicevanje na izkušnje ter dolgoletni staž v politiki, saj so volivci prepoznali potrebo po spremembah, ki pa se jih ne da narediti brez sprememb. Torej tudi stare izkušnje verjetno ne zadostujejo več, temveč se izkazuje potreba po novih prebojih in novi, sveži energiji, ki jo prinašam.
Kaj pri njem spoštujete, kaj so njegove odlike?
Gantar: Zagotovo je idealist in entuziast, ki ima rad naš kraj, kar mu štejem v velik plus.
Zadković: Pri njem spoštujem pridobljeno znanje na političnem parketu in široko razgledanost ter poslovne povezave in kontakte, ki jih nedvomno ima. Spoštujem tudi njegovo umirjenost in željo po povezovanju, ki je skupna obema.
Kaj je glavna težava občine?
Gantar: Občina Piran zaostaja za najboljšimi na mnogih področjih, če pa bi moral izpostaviti le eno, bi bila to prometna ureditev, ki je čedalje bolj nevzdržna. Nujno bi morali zmanjšati prometno obremenitev priobalnega pasu, izboljšati javne prevoze in naše kraje povezati z urejenimi in varnimi kolesarskimi potmi. Čas je, da prometne študije, ki so bile opravljene v zadnjih letih, končno udejanjimo. Vse to je zapisano tudi v našem programu.
Zadković: Glavne težave občine so po mojem mnenju zaspanost in zagledanost vase ter počivanje na lovorikah, pa tudi določene gospodarsko-politične sprege, ki so morda bile vzrok za nazadovanje v razvoju.
Đenio Zadković
samostojni podjetnik
Rodil se je v Kopru, živi v Luciji. Po končani srednji pomorski šoli je postal tretji častnik stroja. Krajši čas je delal na italijanski naftni ploščadi na Jadranu, v podjetju rent-a-car, kot nočni receptor, v prostocarinski prodajalni in v fotolaboratorijih. Od leta 1996 je samostojni podjetnik, posluje s fotolaboratorijem in trgovino v Luciji. Politično ni bil aktiven. »Preziral sem strankarsko pripadnost, ki je terjala slepo podrejenost prvaku stranke, zato tudi zdaj puščam popolno politično svobodo članom naše stranke GZOP.« Političnega vzornika nima, ga pa navdušuje Gandhi, ki prisega na mirnost in vztrajanje do cilja. Obiskoval je Center za duhovno kulturo v Ljubljani, ki mu je dal duhovno trdnost. O sebi trdi, da je družinski človek, da se rad druži z vsemi, da ni megaloman, in verjame, da nič ni nemogoče.
samostojni podjetnik
Rodil se je v Kopru, živi v Luciji. Po končani srednji pomorski šoli je postal tretji častnik stroja. Krajši čas je delal na italijanski naftni ploščadi na Jadranu, v podjetju rent-a-car, kot nočni receptor, v prostocarinski prodajalni in v fotolaboratorijih. Od leta 1996 je samostojni podjetnik, posluje s fotolaboratorijem in trgovino v Luciji. Politično ni bil aktiven. »Preziral sem strankarsko pripadnost, ki je terjala slepo podrejenost prvaku stranke, zato tudi zdaj puščam popolno politično svobodo članom naše stranke GZOP.« Političnega vzornika nima, ga pa navdušuje Gandhi, ki prisega na mirnost in vztrajanje do cilja. Obiskoval je Center za duhovno kulturo v Ljubljani, ki mu je dal duhovno trdnost. O sebi trdi, da je družinski človek, da se rad druži z vsemi, da ni megaloman, in verjame, da nič ni nemogoče.
Kaj je glavni neizkoriščen potencial občine in kako ga boste izkoristili?
Gantar: Želimo si razvoja turizma, prijaznega do občanov, ki bo znal bolj privabiti predvsem zahtevnejše goste. Menim, da ne znamo dovolj izkoristiti vse naše izjemne naravne in kulturne dediščine. Gotovo pa sodi med večje pomanjkljivosti slabo sodelovanje z zaledjem, ki je ključno za razvoj zelenega, butičnega turizma. Današnji gost si namreč želi aktivnega preživljanja dopusta, s poudarkom na spoznavanju lokalne kulinarike, pridelkov in običajev. Za dosego vseh teh ciljev bomo ob že omenjenih kolesarskih poteh uredili tudi več novih, zanimivih sprehajalnih poti.
Zadković: Glavni potencial občine je gotovo razvoj trajnostnega in s kulturno dediščino povezanega turizma ter aktiviranje naravnih resursov zaledja in obeh krajinskih parkov, kar lahko uresničimo s črpanjem sredstev EU in aktivacijo vseh deležnikov v tem procesu razvoja.
Kako boste kot župan uredili promet: tranzitne ceste v Istro in pomanjkanje parkirišč v občini?
Gantar: Predvsem zaledje se poleti dobesedno duši v neznosnem tranzitnem prometu v Istro. Zaradi neprimernih državnih cest se vedno več voznikov raje odloča za manjše lokalne ceste, kar bomo poskušali omejiti. Rešitev je mogoča v sodelovanju z državo, ki pa žal še vedno vztraja tudi pri neprimerni povezavi Jagodje–Lucija.
Odgovor na pomanjkanje parkirišč v občini je seveda gradnja garažnih hiš. Tako je nova garažna hiša za Pirančane dejstvo, možnih lokacij je več, enako velja za Portorož. Vsekakor pa vidim dolgoročnejšo rešitev tudi v večjem parkirišču pred vstopom v Lucijo, po sistemu »park and ride«, parkiraj in se odpelji z avtobusom. S tem bi še dodatno zmanjšali prometno obremenitev obalne ceste med Lucijo in Piranom. Vse rešitve bo seveda treba uskladiti s prebivalci. Danes je mnogim žal, da so na referendumu zavrnili moj prometni odlok iz časa mojega prvega županovanja, s katerim bi imeli že danes v Piranu veliko manj težav s prometom.
ni podpisa
Zadković: Ker realno skorajda ni mogoče, da bi tranzitno cesto v Istro (kratkoročno) speljali po drugi trasi, menim, da bi nam z dodatnimi obcestnimi tablami in označevanji že pred Koprom uspelo večji del prometa preusmeriti čez Šmarsko cesto v Istro, pri čemer bi morali doseči nujen načelen konsenz z vsemi obalnimi župani, ki bomo odgovorni za reševanje te problematike.
Manjši del tranzitnega prometa bi lahko uredili z učinkovitejšim informiranjem in vključevanjem stacionarnih informacijskih točk, kot so na primer bencinski servisi in mejne točke, od koder bi turiste lahko preusmerjali že pred nastankom znanih prometnih zamaškov na naših cestah. Doslej ni bilo primernega odziva predvsem na državni ravni.
Rešitve za prometno zagato v občini ne bo mogoče najti čez noč. Najprej bomo morali ponovno ovrednotiti obstoječe projekte, ki so, nihče ne ve, zakaj, obtičali v občinskih predalih, in jih prilagoditi današnjemu času. To bo naš prvi korak, še zdaleč pa ne edini. Ob prevzemu mandata bom nemudoma ustanovil ekspertno skupino, sestavljeno iz strokovnjakov, ki jim zaupam. Ta bo v razumnem roku analizirala in predstavila prednosti, pomanjkljivosti in priložnosti ureditve mirujočega prometa v občini s poudarkom na starem mestnem jedru. Zaradi slabe prometne ureditve živijo Pirančani manj kakovostno. V GZOP bomo temu naredili konec.
Zakaj med obalnimi občinami ni več sodelovanja in kaj boste naredili, da ga bo več?
Gantar: Sodelovanje je mogoče samo med enakopravnimi partnerji, saj si noben župan ne želi, da mu delo narekuje župan sosednje občine. Sam vedno prisegam na sodelovanje in najprej bom predlagal redna skupna srečanja županov obalnih občin. Obala je premajhna, da bi se kot destinacija ločevali. Nujna sta skladen razvoj in povezovanje na področjih, kjer smo skupaj lahko še boljši in bolj uspešni.
Zadković: Za dosedanje stanje (ne)sodelovanja med občinami bi vsi mi najboljše odgovore radi slišali od dosedanjih županov. Prepričan sem, da bom ob prevzemu županstva sposoben vzpostaviti višjo raven sodelovanja med župani, da bo Obala delovala kot celovit prostor in regija. Še veliko moramo postoriti na področju povezovanja kulture, skupne infrastrukture, zdravja ljudi, prometa.
