Rudarsko podzemlje in Perkmandlc čakata polmilijontega obiskovalca
Hoditi po istih poteh, po katerih so pred več kot 500 leti stopali knapi, je brez dvoma vznemirljivo doživetje za otroke in odrasle.
Odpri galerijo
Danes se po Antonijevem rovu obiskovalci podajo v podzemni svet drugega največjega rudnika živega srebra na svetu. FOTO: Matej Peternelj
Z nepozabnim doživetjem z idrijskimi knapi se je včeraj uradno začela nova sezona obiskov v Antonijevem rovu. Prvi turistični rudnik na Slovenskem letos praznuje četrt stoletja svojega delovanja, zato bodo v Centru za upravljanje z dediščino živega srebra (CUDHg), ki skrbi za rov, še posebej slovesno zaznamovali okroglo obletnico.
Najstarejši ohranjeni vstop v rudnik živega srebra v Idriji, ki je bil nekoč eden največjih na svetu, je od leta 1994 urejen za turistične oglede. Lani so imeli 21.785 obiskovalcev, od tega več kot 7700 tujcev. Ti prihajajo večinoma iz Italije, Francije, Avstrije in Nemčije, so se pa v knjigo zadovoljnih gostov vpisali tudi že obiskovalci s Filipinov, Nove Zelandije, iz Tajske, Vietnama, z Islandije in iz Čila.
Obisk iz leta v leto počasi narašča, česar so, razumljivo, veseli, je povedala direktorica CUDHg Tatjana Dizdarevič. V letošnjem jubilejnem letu si želijo, da bi število doseglo vsaj 25.000, morda jim bo uspelo celo zabeležiti polmilijontega obiskovalca. Sodelavci 519 let starega Antonijevega rova – bil je prva jama, v katero so začeli kopati – pripravljajo vrsto dogodkov, od tradicionalnih jesenskih Odsevov srebrnega časa pa do slavnostnega koncerta in knjige o jami.
Navdušenje turistov, ki se spustijo globoko v idrijsko podzemlje in v rovih, kjer so nekoč kraljevali rudarji, okušajo geroš ter napolnijo želodce s pravo knapovsko malico, je veliko.
Jože Pavšič, upokojeni rudar in eden od vodnikov skozi podzemne temine, nam je ob uradnem odprtju sezone z nasmehom na ustih povedal: »V veliko zadovoljstvo nam je, ko vidimo, da so turisti radovedni in jih zanima, kako smo včasih rudarili, kaj je za Idrijo pomenilo živo srebro in kako smo ga pridobivali.« Še vedno se najdejo domačini, ki se še nikoli niso spustili v idrijsko podzemlje, in takšni so Pavšiču še v posebno veselje in izziv.
Pred dvema letoma so v zgodbo od kapljice do živega srebra vpletli tudi Topilnico Hg, kjer s pomočjo animacij, filmov in različnih znanstvenih poskusov turistom še dodatno približajo pomen živega srebra. Pri tem si želijo, da bi obisk v Topilnici, lani se je v tem edinstvenem muzeju ustavilo več kot 4300 ljudi, rasel vsaj podobno kot v Antonijevem rovu, če ne bolj bliskovito. Topilnica Hg se poleg moderne interaktivne razstave tudi ponaša z največjo rotacijsko pečjo za žganje živega srebra na svetu.
Hoditi po istih poteh, po katerih so pred več kot 500 leti stopali knapi, je brez dvoma vznemirljivo doživetje. Še bolj ga obiskovalcem približa Jože Pavšič, ki na hudomušen, a strokovno podkovan način, potrpežljivo odgovarja na vprašanja otrok in odraslih o dragoceni cinabaritni rudi in živem srebru.
Ogled Antonijevega rova je možen vsak dan v tednu in traja dobro uro, zato je primeren tudi za najmlajše, ki se jim, če je resnično dobrega razpoloženja in pri volji za dogodivščino, morda celo prikaže jamski škrat Perkmandlc.
Najstarejši ohranjeni vstop v rudnik živega srebra v Idriji, ki je bil nekoč eden največjih na svetu, je od leta 1994 urejen za turistične oglede. Lani so imeli 21.785 obiskovalcev, od tega več kot 7700 tujcev. Ti prihajajo večinoma iz Italije, Francije, Avstrije in Nemčije, so se pa v knjigo zadovoljnih gostov vpisali tudi že obiskovalci s Filipinov, Nove Zelandije, iz Tajske, Vietnama, z Islandije in iz Čila.
Ogled Antonijevega rova je možen vsak dan v tednu in traja dobro uro, zato je primeren tudi za najmlajše. FOTO: Jani Peternelj
Obisk iz leta v leto počasi narašča, česar so, razumljivo, veseli, je povedala direktorica CUDHg Tatjana Dizdarevič. V letošnjem jubilejnem letu si želijo, da bi število doseglo vsaj 25.000, morda jim bo uspelo celo zabeležiti polmilijontega obiskovalca. Sodelavci 519 let starega Antonijevega rova – bil je prva jama, v katero so začeli kopati – pripravljajo vrsto dogodkov, od tradicionalnih jesenskih Odsevov srebrnega časa pa do slavnostnega koncerta in knjige o jami.
Antonijev rov je bil izkopan leta 1500 in je nastarejši ohranjeni vhod v rudnik v Evropi. Danes se po Antonijevem rovu obiskovalci podajo v podzemni svet drugega največjega rudnika živega srebra na svetu.
Navdušenje turistov, ki se spustijo globoko v idrijsko podzemlje in v rovih, kjer so nekoč kraljevali rudarji, okušajo geroš ter napolnijo želodce s pravo knapovsko malico, je veliko.
Jože Pavšič, upokojeni rudar in eden od vodnikov skozi podzemne temine, nam je ob uradnem odprtju sezone z nasmehom na ustih povedal: »V veliko zadovoljstvo nam je, ko vidimo, da so turisti radovedni in jih zanima, kako smo včasih rudarili, kaj je za Idrijo pomenilo živo srebro in kako smo ga pridobivali.« Še vedno se najdejo domačini, ki se še nikoli niso spustili v idrijsko podzemlje, in takšni so Pavšiču še v posebno veselje in izziv.
Topilnica Hg se poleg moderne interaktivne razstave ponaša z največjo rotacijsko pečjo za žganje živega srebra na svetu. FOTO: Stane Jeršič
Pred dvema letoma so v zgodbo od kapljice do živega srebra vpletli tudi Topilnico Hg, kjer s pomočjo animacij, filmov in različnih znanstvenih poskusov turistom še dodatno približajo pomen živega srebra. Pri tem si želijo, da bi obisk v Topilnici, lani se je v tem edinstvenem muzeju ustavilo več kot 4300 ljudi, rasel vsaj podobno kot v Antonijevem rovu, če ne bolj bliskovito. Topilnica Hg se poleg moderne interaktivne razstave tudi ponaša z največjo rotacijsko pečjo za žganje živega srebra na svetu.
Hoditi po istih poteh, po katerih so pred več kot 500 leti stopali knapi, je brez dvoma vznemirljivo doživetje. Še bolj ga obiskovalcem približa Jože Pavšič, ki na hudomušen, a strokovno podkovan način, potrpežljivo odgovarja na vprašanja otrok in odraslih o dragoceni cinabaritni rudi in živem srebru.
Ogled Antonijevega rova je možen vsak dan v tednu in traja dobro uro, zato je primeren tudi za najmlajše, ki se jim, če je resnično dobrega razpoloženja in pri volji za dogodivščino, morda celo prikaže jamski škrat Perkmandlc.
