Rudnika ni več, a njegova dediščina živi 

Obiskovalce tudi iz bolj oddaljenih krajev po Sloveniji na Severno Primorsko privabljajo domiselno zasnovani dogodki iz letošnjega cikla Odsevi srebrnega časa.

Objavljeno
07. oktober 2019 13.41
Posodobljeno
10. oktober 2019 18.27
Zmotno je prepričanje, da so prireditve namenjene zgolj strokovni javnosti, ravno nasprotno. FOTO: Uroš Hočevar
Idrija – Če nekoč mesto ni prav dobro vedelo, kaj početi z bogato rudarsko dediščino, se danes stvari počasi postavljajo na svoje mesto. Prodorna ekipa Centra za upravljanje z dediščino živega srebra (CUDHg) je znova pljunila v roke in z Založbo Bogataj ter drugimi projektnimi partnerji zasnovala nov niz prireditev, ki nosijo naslov Odsevi srebrnega časa.

Letošnji cikel se je začel že v soboto z organiziranim ogledom starih žgalnic v okolici Idrije, zaključil pa se bo 24. oktobra s slovesnim odprtjem centra za obiskovalce in razstavo o kamninah. »Gre za vsakoletne dogodke, znotraj katerih predstavljamo dediščino živega srebra. Namenjeni so domačinom različnih generacij, zato se trudimo, da pripravimo različne dogodke, ki so zanimivi vsem. Za zdaj so odzivi dobri. Nekateri dogodki so obiskani bolj, drugi seveda manj,« je namen prireditev in obiskanost med domačini in tujci ubesedila Martina Peljhan s CUDHg.



Zmotno je prepričanje, da so prireditve namenjene zgolj strokovni javnosti, ravno nasprotno. Organizatorji se trudijo dediščino rudnika približati širši javnosti, na kar kaže tudi uspešno sodelovanje z lokalnimi osnovnimi šolami in Gimnazijo Jurija Vege Idrija. »Rudnika res ni več, a ravno skozi te dogodke ohranjamo omenjeno dediščino živo iz leta v leto,« je dodala Peljhanova. Rudnik živega srebra je mestu Idrija zapustil »zlato jamo«, gledano s stališča turizma, obiskovalci iz bolj oddaljenih krajev po Sloveniji pa bodo morda na Severno Primorsko privabili prav domiselno zasnovani dogodki iz letošnjega cikla Odsevov srebrnega časa.

Prihajajoči vikend bo tako v Topilnici Hg v znamenju izdelovanja glinenih posod za žganje rude, razstave in prikaza retortnega ognjišča, posebej za mlajše radovedneže pa bodo nedvomno zanimivi kemijski poskusi edinstvene tekoče kovine, ki je v Idriji stoletja dajala kruh številnim družinam. Prav tako v soboto organizatorji vabijo tudi v Antonijev rov na popotovanje skozi 240 milijonov let geološke zgodovine. Geološka zakladnica idrijskega podzemlja bo pokazala, da vsaka kamnina nosi svojo zgodbo in je kot taka prispevala k nastanku rudišča živega srebra.

image
Nekdanja topilnica živega srebra je danes zanimiva interaktivna učilnica. FOTO: Uroš Hočevar


Na dobre odzive je v rovu naletel lov na Perkmandlčkov zaklad, edinstveno podzemno doživetje za najmlajše, ki prek interaktivne poti otroke s pomočjo jamskega zemljevida in posebnih nalog popelje v nenavadni svet idrijskega podzemlja. Za enega letošnjih vrhuncev cikla Odsevi srebrnega časa nedvomno velja dogodek, ki se bo odvil 22. oktobra v Galeriji Magazin.

O življenju in delu znamenitega naravoslovca Žige Zoisa, katerega 200. obletnico smrti bomo obeležili novembra letos, bo namreč spregovoril dr. Miha Jeršek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. O Zoisovih povezavah s Giacomom Casanovo pa bo razkrila idrijska rojakinja, upokojena profesorica Marija Kacin iz Trsta, ki je desetletja proučevala zgodovinske arhive.

Odsevi srebrnega časa se bodo letos sklenili 24. oktobra z odprtjem centra za obiskovalce z razstavo Zapisano v kamninah, ki je nastala v okviru projekta Danube GeoTour. Gre za zadnji dogodek iz cikla, a ravno vanj so, po besedah Martine Peljhan, zaposleni Zavoda za turizem vložili tri leta poštenega dela. Razstavo bodo 24. oktobra odprli v prostorih bivših Nebes. Naredili pa so jo z namenom, da bi poleg vseh glavnih idrijskih znamenitosti predstavili tudi geološki park, vanj privabili strokovno in laično javnost ter na ta način sklenili zgodbo o živem srebru in z njim samem mestu.