Slovensko morje je v zadnjih dneh spremenilo podobo, opazili so tudi ene najslikovitejših meduz

Slovensko morje je zdaj bistro in prozorno kot v južnem Jadranu, vendar toplejše. Zdaj so v njem prve meduze, tudi tujerodne rebrače.
Objavljeno
09. avgust 2018 13.00
Posodobljeno
09. avgust 2018 15.06
Morska cvetača je prav gotovo ena najslikovitejših meduz v našem morju in prijazna do kopalcev, ker jih kljub vesoljskemu videzu ne ožge. FOTO: Arhiv Dela
Piran – Slovensko morje je v zadnjih nekaj dneh povsem spremenilo podobo. Predvsem je precej bolj prozorno, kot je bilo še pred enim tednom, njegova temperatura je med 27 in celo 29 stopinjami Celzija najmanj do deset metrov globine. Prvič letos so se v rojih pojavile rebrače (velik želatinozni in človeku nenevaren plankton) ter prvi primerki meduz: manjši morski klobuki in morska cvetača. Te je potrdila tudi vodja Morske biološke postaje Piran dr. Patricija Mozetič.



Potem ko se je zadnji konec tedna morje v Tržaškem zalivu zaradi močne burje v manj kot enem dnevu ohladilo za več kot pet stopinj Celzija, se je očitno sprožilo močnejše tokovanje, ki je povzročilo dotok že na videz povsem drugačnih vodnih mas iz južnejših delov Jadrana. Morje je postalo v nekaj dneh nadpovprečno prozorno. Tako je mogoče z gladine s preprosto podvodno masko lepo opazovati dobro vidno življenje tudi na več kot deset metrov globokem dnu. V takšnem morju šele pridejo na svoj račun potapljači in vsi tisti, ki ljubijo podvodni svet.

Za nameček so tokovi po nenadni ohladitvi vrnili slovenski obali precej toplo morje, ki sega tudi do skoraj desetih metrov globine. Oceanografska postaja Vida (eno miljo pred piransko Punto) je včeraj opoldne sporočala, da ima morje na dveh metrih globine 27,6 stopinje Celzija, Arsova boja Zarja, več kot miljo pred Debelim rtičem, pa, da je dobrega pol metra pod gladino temperatura dosegla celo 28,5 stopinje Celzija. Iz tega sklepamo, da je morje v plitvini portoroške plaže že doseglo 30 stopinj Celzija.
 

Rebrače ne grozijo kopalcem, ampak pelaškim ribam


Že tretje poletje zapored pa se je avgusta v večjih rojih spet pojavil velik želatinozni zooplankton – rebrača, o kateri laična javnost napačno navaja, da gre za »meduze«. To niso meduze, ampak vrsta, ki je na nekoliko nižji razvojni stopnji in po ocenah biologov naseljuje svetovna morja že več kot 600 milijonov let. Seveda so rebrače vsaj na videz in otip nekoliko podobne meduzam, ker so iz podobne želatinozne mase, vendar veliko bolj krhke in predvsem kopalcu nenevarne (ne opečejo), ker nimajo ožigalk. Res pa se nekateri kopalci lahko počutijo nelagodno, če se po naključju znajdejo v večji skupini rebrač. Te, ki se zadnja tri leta pojavljajo v Jadranu, so tujerodna vrsta (Mnemiopsis leidyi), ki je prišla z balastnimi vodami k nam, in so zato prava ekološka bomba. Njen problem je, da posega v naravno ravnovesje in resno ogroža ribje ikre. Pred nekaj desetletji je zdesetkala nekatere vrste pelaških rib (kot so sardele, moli in šnjuri) v Črnem morju, Azovskem in Kaspijskem morju. Tam so se jih rešili tako, da je z balastnimi vodami (nenačrtovano in neorganizirano) priplula tudi njihova sovražnica, druga tujerodna rebrača (Beroe ovata).

Močnejše tokovanje je povzročilo dotok že na videz povsem drugačnih vodnih mas iz južnejših delov Jadrana.​ V morju so meduze, predvsem slikovita sta morska cvetača in manjši primerki morskega klobuka.


Poleg rebrač so potapljači in raziskovalci Morske biološke postaje Piran opazili tudi prve meduze. Predvsem slikovito morsko cvetačo (Cotylorhiza tuberculata) in manjše primerke morskega klobuka (Rhizostoma pulmo). Čeprav veliki morski klobuki ne spadajo med tiste, ki bi ožgali kopalce, se prav lahko zgodi, da koga tudi rahlo (ne pa močno) »popikajo«. Podrobneje o razmerah v morju bodo povedali piranski biologi, ki so včeraj večji del dneva vzorčevali slovensko morje.

image
Morje ob slovenski obali ima te dni okoli 28 stopinj Celzija. FOTO: Matej Družnik/Delo


Slovensko morje letos doslej bakteriološko neoporečno


Dobra novica iz našega morja je, da letos strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje na nobenem od 26 odvzemnih mest in 21 kopalnih območij med Debelim rtičem in kampom Lucija niso odkrili primerov fekalne onesnaženosti kopalnih voda. Najbolj pozorni so bili na bernardinskih plažah, kjer so imeli pred natanko enim letom kar hude izkušnje zaradi napačno (na črno) priklopljenih kanalizacijskih cevi iz ene ali dveh hiš iz bližnjega naselja. Letos te sramote ni. V dveh primerih so (21. maja v morju pred Pacugom in 4. junija pred bernardinsko plažo na Fornačah) zaznali rahlo povečanje bakterij, katerih število pa ni doseglo več kot približno desetine priporočenih vrednosti.