»V Kopru potrebujemo visokotehnološki park«

Direktor Primorske gospodarske zbornice Robert Rakar zaznava velik interes tujih vlagateljev, zato si prizadeva za vzpostavitev visokotehnološkega parka.

Objavljeno
12. november 2019 14.18
Posodobljeno
12. november 2019 15.54
Robert Rakar, direktor Primorske gospodarske zbornice Foto: Nataša Čepar
»Po propadu velikih primorskih gospodarskih družb – od Tomosa, Droge, Istrabenza, pa do gradbincev – je treba iskati nove priložnosti in v regijo pripeljati kvalitetna delovna mesta. To, da se vsak dan z Istre v Ljubljano vozi več kot 200.000 ljudi, je zaskrbljujoče,« je prepričan direktor Primorske gospodarske zbornice Robert Rakar. Sam vidi rešitev v vzpostavitvi visokotehnološkega parka.

»Zanimanja tujih vlagateljev za našo regijo je ogromno,« zagotavlja Rakar. Po njegovih besedah se je v zadnjih letih na slovensko stran meje preselilo okoli 200 italijanskih podjetij, saj so zaznali ugodnejše poslovno in finančno okolje, v katerem se počutijo domače zaradi poznavanja italijanskega jezika. »Včasih je bil val delovnih migracij enosmeren proti Italiji, zdaj se to obrača. Na čezmejnem območju se vse bolj briše meja, tudi zaradi poselitev,« meni.

Članstvo Primorske gospodarske zbornice šteje nekaj čez sto podjetij in po sogovornikovih besedah raste do 8 odstotkov letno.
Zbornica pokriva čez 70 odstotkov kapitala in zaposlenih na območju od Pirana do Komna.


Rakar je prepričan, da bi se morali regionalno strateško usmeriti v pridobivanje visokotehnoloških podjetij, zato se zavzema za ustanovitev visokotehnološkega parka, za kar omeni, da je že v razgovori z nekaterimi investitorji - katerimi, pa še ne želi razkriti. »V Koper moramo pripeljati nekaj pomembnih podjetij, ki bodo predstavljala steber novega razvoja. Poleg logistike in turizma je priložnost v pridelavi kakovostne hrane, za katero je v Istri še ogromno neizkoriščenih površin, in zelenih vsebinah,« razlaga. Pri snovanju projekta visokotehnološkega parka računa tudi na podporo primorske univerze. »Če si je Slovenija v razvojni strategiji zadala doseči 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega do leta 2025, imamo v Kopru potencial za 100.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega,« navede.

Sogovornik poudari tudi, da velik potencial predstavlja tudi čezmejno sodelovanje, kar kot zbornica spodbujajo tudi z vključevanjem v čezmenje evropske projekte. Pri tem omeni projekt Euradria 2019, v okviru katerega si prizadevajo za čezmejno mobilnost s svetovanjem delavcem in podjetjem.