V reki Vipavi spet plavajo vidre

Iz pritokov Vipave odstranjujejo donavsko podust in pripravljajo prostor za domorodno primorsko podust.

Objavljeno
17. november 2018 09.14
Posodobljeno
17. november 2018 09.14
Iz Vipave in pritokov so odstranili več sto kilogramov donavske podusti. Foto Zavod za Ribištvo Slovenije
V porečju reke Vipave strokovnjaki počasi popravljajo škodo, ki so jo avtohtonim živalskim vrstam povzročili vnos tujerodnih vrst, degradacija okolja in onesnaženje. Tako bo Zavod za ribištvo Slovenije predvidoma prihodnje leto v reko spet naselil primorsko podust, dobra novica je tudi prisotnost evropske vidre v reki.

Posledice napak iz preteklosti predvsem zaradi nevednosti so danes vidne skoraj povsod, večinoma na račun zdesetkanih ali izgubljenih domorodnih vrst in porušenih rečnih ekosistemov. Včeraj so se v Tolminu zbrali strokovnjaki, ki so primerjali ukrepe in izkušnje na čezmejnih porečjih.

image
Letos so na Vipavi, Močilniku in Lijaku izlovili več sto kilogramov neavtohtonih donavskih podusti. Na fotografiji izlov iz potoka Jovšček, pritoka Vipave. Foto Zavod za Ribištvo Slovenije


Izjemna prilagodljivost in odpornost na novo okolje donavske podusti v reki Vipavi sta popolnoma izbrisali populacijo domorodne primorske podusti, potem ko so ribiči za popestritev ribolova v 60. letih naselili tujerodno vrsto ribe. V porečju Vipave je primorska podust množično živela še do 80. let prejšnjega stoletja, nato pa je začela izginjati s takšno hitrostjo, da so leta 2003 našli le še nekaj osebkov v izlivnem delu potoka Vrtojbica. Kasnejša najdba manjše populacije primorske podusti v briškem potoku Kožbanjšček pa je spodbudila akcijo v okviru projekta Life for Lasca. Iz italijanskega parka Ticino so tako v kobariško ribogojnico prepeljali mladice primorske podusti, kjer bodo ustvarili plemensko jato.


Kmalu prve ribe

Toda prej bodo morali odstraniti njeno glavno grožnjo – donavsko podust. Letos so na Vipavi, Močilniku in Lijaku izlovili več sto kilogramov rib. »Primorska podust je skrajno ogrožena ribja vrsta, tujerodna pa izrazito negativno vpliva nanjo. Prihodnje leto v kobariški ribogojnici pričakujemo prvo drst in nato izpust v tri točno določene pritoke Vipave,« je pojasnil Marko Rajkovič z Zavoda za ribištvo Slovenije. Za projekt Life for Lasca bo na voljo 3,2 milijona evrov.

Takšno delo vendarle ni zaman, potrjuje vodja zavodovega ribogojstva Blaž Zidarič na primeru rešitve soške postrvi. Zaradi vlaganja potočne postrvi pred dobrimi 100 leti in posledičnega križanja med vrstama je soška postrv skorajda izumrla. »Z začetkom vzreje soške postrvi in odstranjevanjem potočnice ter križancev se je stanje precej spremenilo,« trdi Zidarič. Vendarle pa v isti sapi priznava, da je večji izziv zdaj ohranitev jadranskega lipana, ki se je križal s savskim, ki je bil vnesen v jadransko porečje. »Gensko popolnoma čistega jadranskega lipana danes tako rekoč ni več,« dodaja Zidarič.

Problem je Soča kot avtocesta, ne šarenka
Čeprav ameriška postrv (šarenka) velja za eno najbolj invazivnih tujerodnih živalskih vrst v Evropi, njenega vlaganja v naše vode še ne nameravajo omejiti ali prepovedati. Od letos je dovoljeno le vlaganje sterilnih šarenk. »Šarenko vlagamo za potrebe športnega ribolova. To je nujno zlo, če želimo pri nas nadaljevati ribiški turizem. Samo s soško postrvjo v Posočju to ne bi bilo možno, ker jo je težje ujeti,« je pojasnil Blaž Zidarič in opozoril: »Posebno ob večjih vodah vidimo, kako smo Sočo spremenili v nekakšno avtocesto, kar je veliko večja škoda za populacijo rib kot tistih nekaj šarenk, ki jih vložimo v vodo.«


Avtohtone ribe pa niso edine živalske vrste, ki jih želijo strokovnjaki ohraniti ali vrniti naravnemu okolju. »Želimo ohraniti in okrepiti populacijo ogroženih vrst, predvsem laške žabe,« je povedal strokovni sodelavec na projektu VIPava Nino Kirbiš.

image
Nino Kirbiš, strokovni sodelavec na projektu VIPava, opozarja na škodo, ki so jo v naravi naredile tujerodne želve. Foto Blaž Močnik


Iz trgovine v naravo

S tem namenom so začeli popisovati vidre in tudi potrdili njeno prisotnost na skoraj celotnem območju reke Vipave: »Vidre rade označujejo svoj teritorij z iztrebki, ki jih najpogosteje najdemo pod mostovi. Odkrili smo jih, ampak velikosti populacije še nismo ocenili.«

image
Ribje kosti in luske v vidrinem iztrebku. Foto Zavod Za Ribištvo Slovenije.


V okviru 3,3 milijona evrov vrednega projekta bodo poskušali oživiti na območje znova naseliti močvirske sklednice, edine domorodne vrste sladkovodne želve pri nas. Poleg uničevanja njenih habitatov jo ogrožajo tudi tujerodne želve, ki so bile najprej eksotične domače živali.

»Problem je nastal, ker so jih ljudje kupovali in nato spuščali v naravo, saj dokaj hitro prerasejo akvarij. Vendar so dovolj trdovratne, da v naravi preživijo in se razmnožujejo,« dodaja Kirbiš. Iz porečja Vipave so jih letos že odstranjevali, največ jih je pri renških glinokopih in zadrževalniku Vogršček.

image
Mladič rdečevratke. Foto Zavod Za Ribištvo Slovenije.