Že Scopoli je vedel – znanje edino nekaj velja
Na idrijski realki so s Kulturnim maratonom pod drobnogled vzeli razsvetljensko misel tukaj in zdaj.
![Fotografija: Borut Pahor, predsednik republike Slovenije, med pogovorom z dijaki na kulturnem maratonu na Gimnaziji Jurija Vege, v Idriji, 25. januarja 2019.
[Pahor Borut,Gimnazija Jurija Vege,kultura,dijaki,prireditve]](/media/images/20200218/327035.2e16d0ba.fill-800x450.jpg)
Odpri galerijo
Borut Pahor, predsednik republike Slovenije, med pogovorom z dijaki na kulturnem maratonu na Gimnaziji Jurija Vege, v Idriji, 25. januarja 2019.
[Pahor Borut,Gimnazija Jurija Vege,kultura,dijaki,prireditve]
Idrija – Koliko vere v znanje ima še sodobni človek? Koliko skrbi tli v njem za obče dobro? Koliko je v nas še razsvetljenskega duha? V razsvetljensko misel tu in zdaj so na že sedmem Kulturnem maratonu zagrizli dijaki in profesorji Gimnazije Jurija Vege (GJV) v Idriji. Ker je moč v slogi, so medse povabili ugledne lokalne in druge strokovnjake, tako ali drugače povezane z razsvetljensko miselnostjo.
»Zanimivo se mi zdi, da domače zgodbe vedno bolj cenijo zunaj. Na lanski prireditvi nas je pisatelj Aleš Šteger navdušil nad Scopolijem s svojim romanom Neverend in Janez Markeš je istega dne v pogovoru z dijaki omenjal idrijske razsvetljence. Oboje je terjalo od nas iskreno vprašanje, ali to temo dovolj poznamo in z njo navdušujemo dijake,« je letošnjo rdečo nit – botanika in zdravnika Giovannija Antonia Scopolija – v Kulturni maraton umestila profesorica slovenskega jezika Maja Justin Jerman. Tema prireditve je bila rojena.
Z njo so povezali program in delavnice. Več kot 20 se jih je zvrstilo v učilnicah idrijske realke ter na drugih mestnih lokacijah – od kulinarične, glasbene in fotografske do učenja veščin retorike in novinarstva. Krog obiskovalcev je že presegel meje Idrije in vključuje vse generacije. Dijaki Kulturni maraton iz leta v leto bolj sprejemajo za svojega in z njim šolo občutijo nekoliko manj formalno.
»Ne čutijo ga več kot nekaj, kar jim je vsiljeno, ampak v njem tvorno sodelujejo, kar se seveda pozna pri vsebini. Zavedajo se, da jih to bogati in hkrati zadovoljuje, zato se mu nekateri res posvečajo z vsem srcem in s tem predstavljajo svetal zgled mlajšim,« je levji delež, ki ga pri kulturni prireditvi nosijo dijaki, opisala Justin Jermanova.
»Z nami je bila strokovnjakinja s področja retorike, ki nam je predstavila to veščino, in verjamem, da nam bodo slišani nasveti v vsakdanjem življenju zelo koristili. Ravno govorništvo in druge podobne delavnice so dokaz, da ima naš Kulturni maraton široko ponudbo različnih vsebin,« je Andraževe vtise zbrala dijakinja Blažka Gantar, ki je pokukala tudi k peki krofov.
»Naredili smo jih okrog 240. Namenjeni so bili obiskovalcem. Zanimivo je, da so na naši delavnici v veliki večini fantje. Menim, da je Kulturni maraton odlična popestritev, saj lahko vsak najde nekaj zase,« ji je zaupala dijakinja Nika.
Vrhunca letošnje prireditve sta bila obisk predsednika republike Boruta Pahorja in okrogla miza na temo razsvetljenske miselnosti danes, v katero so bili vpeti pisatelj Aleš Šteger, zdravnik Alfred Kobal, geolog Jože Čar, politični filozof Janez Markeš, kemičarka Ivica Kavčič in botanik Jože Bavcon.
Pogovor se sicer ni razvil v smeri aktualiziranja razsvetljenstva, zato pa smo navzoči izvedeli ogromno zanimivih podrobnosti o Scopoliju, utemeljitelju posameznih znanstvenih panog na Kranjskem in širše.
Da je znanje kot vrednota cenjeno še danes, je bil jasen tudi predsednik Pahor. V pogovoru z dijaki je obujal spomine na svoja srednješolska leta in bil na trenutke pozitivno presenečen nad izdelano vizijo za prihodnost, ki so mu jo zaupali nekateri (podjetni) najstniki.
Ti se zavedajo, da brez znanja – kamor pa ne spadajo le matematične formule in integrali, pač pa je na vse skupaj treba pogledati širše – lastnih vizij ne bodo zmogli uresničiti.
G. J. Scopoli, ki ga je cesarica leta 1754 z Dunaja poslala v Idrijo – ta do takrat še ni imela stalnega zdravnika, zato pa bogat rudnik –, je v mestu deloval do leta 1769. Med drugim je utemeljil šolanje za pridobitev metalurške in kemijske izobrazbe, odkrival bogat botanični svet in pridno pisal. Znanje, ki ga je pustil za seboj, še danes velja za neprecenljivo in idrijska realka se mu s VII. Kulturnim maratonom ni izneverila.
»Zanimivo se mi zdi, da domače zgodbe vedno bolj cenijo zunaj. Na lanski prireditvi nas je pisatelj Aleš Šteger navdušil nad Scopolijem s svojim romanom Neverend in Janez Markeš je istega dne v pogovoru z dijaki omenjal idrijske razsvetljence. Oboje je terjalo od nas iskreno vprašanje, ali to temo dovolj poznamo in z njo navdušujemo dijake,« je letošnjo rdečo nit – botanika in zdravnika Giovannija Antonia Scopolija – v Kulturni maraton umestila profesorica slovenskega jezika Maja Justin Jerman. Tema prireditve je bila rojena.
Dr. Janez Markeš, novinar in filozof, na okrogli mizi o razsvetljenstvu. FOTO: Uroš Hočeva
Nič več vsiljen, pač pa – njihov
Z njo so povezali program in delavnice. Več kot 20 se jih je zvrstilo v učilnicah idrijske realke ter na drugih mestnih lokacijah – od kulinarične, glasbene in fotografske do učenja veščin retorike in novinarstva. Krog obiskovalcev je že presegel meje Idrije in vključuje vse generacije. Dijaki Kulturni maraton iz leta v leto bolj sprejemajo za svojega in z njim šolo občutijo nekoliko manj formalno.
»Ne čutijo ga več kot nekaj, kar jim je vsiljeno, ampak v njem tvorno sodelujejo, kar se seveda pozna pri vsebini. Zavedajo se, da jih to bogati in hkrati zadovoljuje, zato se mu nekateri res posvečajo z vsem srcem in s tem predstavljajo svetal zgled mlajšim,« je levji delež, ki ga pri kulturni prireditvi nosijo dijaki, opisala Justin Jermanova.
Mojca Lazar, dijakinja tretjega letnika, je zapisala nekaj vtisov s projekcije kratkih filmov Ohranjeni spomini
»Ko je izbruhnila vojna, so v Idrijo prišli italijanski funkcionarji in se vselili kar k posameznim družinam. Nič nisi mogel storiti, tako je pač bilo,« je pripovedovala Maruška Marija Trušnovec. Okupator in preprost Idrijčan sta si torej delila edino stranišče v hiši, mi pa danes zapiramo meje beguncem, ki jih po vsej verjetnosti ne bomo nikoli več srečali.
Nemci so Idrijo obdali z bodečo žico in za izhod si moral imeti posebno dovolilnico, a tisti, ki so živeli v bližini, je niso potrebovali. Kako to, saj so vendarle naši sovražniki, se je spraševala Radica Pahor in njen stari oče ji je odgovoril: »Vsi smo ljudje, tudi Nemci.« Ne kruha in iger, več takšnih starih očetov!
Širjenje spominov je edini način, da se ti ohranijo, najdejo svojo pot v prihodnost in ne ostanejo pozabljeni nekje v podstrešnih skrinjah ali glavah tistih, ki so jih doživeli. Izseke iz videoknjige Ohranjeni spomini smo si ogledali v zaključku Kulturnega maratona. Vsi navzoči smo izvedeli marsikaj novega in se zalotili pri primerjanju preteklosti s sedanjostjo in prihodnostjo.
»Ko je izbruhnila vojna, so v Idrijo prišli italijanski funkcionarji in se vselili kar k posameznim družinam. Nič nisi mogel storiti, tako je pač bilo,« je pripovedovala Maruška Marija Trušnovec. Okupator in preprost Idrijčan sta si torej delila edino stranišče v hiši, mi pa danes zapiramo meje beguncem, ki jih po vsej verjetnosti ne bomo nikoli več srečali.
Nemci so Idrijo obdali z bodečo žico in za izhod si moral imeti posebno dovolilnico, a tisti, ki so živeli v bližini, je niso potrebovali. Kako to, saj so vendarle naši sovražniki, se je spraševala Radica Pahor in njen stari oče ji je odgovoril: »Vsi smo ljudje, tudi Nemci.« Ne kruha in iger, več takšnih starih očetov!
Širjenje spominov je edini način, da se ti ohranijo, najdejo svojo pot v prihodnost in ne ostanejo pozabljeni nekje v podstrešnih skrinjah ali glavah tistih, ki so jih doživeli. Izseke iz videoknjige Ohranjeni spomini smo si ogledali v zaključku Kulturnega maratona. Vsi navzoči smo izvedeli marsikaj novega in se zalotili pri primerjanju preteklosti s sedanjostjo in prihodnostjo.
»Z nami je bila strokovnjakinja s področja retorike, ki nam je predstavila to veščino, in verjamem, da nam bodo slišani nasveti v vsakdanjem življenju zelo koristili. Ravno govorništvo in druge podobne delavnice so dokaz, da ima naš Kulturni maraton široko ponudbo različnih vsebin,« je Andraževe vtise zbrala dijakinja Blažka Gantar, ki je pokukala tudi k peki krofov.
»Naredili smo jih okrog 240. Namenjeni so bili obiskovalcem. Zanimivo je, da so na naši delavnici v veliki večini fantje. Menim, da je Kulturni maraton odlična popestritev, saj lahko vsak najde nekaj zase,« ji je zaupala dijakinja Nika.
Delavnica med kulturnim maratonom na Gimnaziji Jurija Vege. FOTO: Uroš Hočevar
Markeš in sogovorniki za zgled vzeli Scopolija
Vrhunca letošnje prireditve sta bila obisk predsednika republike Boruta Pahorja in okrogla miza na temo razsvetljenske miselnosti danes, v katero so bili vpeti pisatelj Aleš Šteger, zdravnik Alfred Kobal, geolog Jože Čar, politični filozof Janez Markeš, kemičarka Ivica Kavčič in botanik Jože Bavcon.
Pogovor se sicer ni razvil v smeri aktualiziranja razsvetljenstva, zato pa smo navzoči izvedeli ogromno zanimivih podrobnosti o Scopoliju, utemeljitelju posameznih znanstvenih panog na Kranjskem in širše.
Delavnica jam session med kulturnim maratonom. FOTO: Uroš Hočevar
Da je znanje kot vrednota cenjeno še danes, je bil jasen tudi predsednik Pahor. V pogovoru z dijaki je obujal spomine na svoja srednješolska leta in bil na trenutke pozitivno presenečen nad izdelano vizijo za prihodnost, ki so mu jo zaupali nekateri (podjetni) najstniki.
Ti se zavedajo, da brez znanja – kamor pa ne spadajo le matematične formule in integrali, pač pa je na vse skupaj treba pogledati širše – lastnih vizij ne bodo zmogli uresničiti.
G. J. Scopoli, ki ga je cesarica leta 1754 z Dunaja poslala v Idrijo – ta do takrat še ni imela stalnega zdravnika, zato pa bogat rudnik –, je v mestu deloval do leta 1769. Med drugim je utemeljil šolanje za pridobitev metalurške in kemijske izobrazbe, odkrival bogat botanični svet in pridno pisal. Znanje, ki ga je pustil za seboj, še danes velja za neprecenljivo in idrijska realka se mu s VII. Kulturnim maratonom ni izneverila.
