Krajani se ne strinjajo z nobeno varianto povezovalne ceste

Občanom Braslovč in Šmartnega ob Paki so ta teden predstavili tri variante državne ceste, ki bo povezava na severni del tretje razvojne osi in hkrati obvoznica Letuša. Nobena od treh možnosti po mnenju krajanov in tudi braslovškega župana Tomaža Žoharja ne rešuje ne Letuša ne Zgornje Savinjske doline, saj se ne izogne Soteski, kjer je območje velikokrat poplavljeno in so vsi odrezani od sveta. Pripombe na predlagane variante zbirajo do 15. novembra.

Postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta (DPN) za cesto Podgora–Letuš je še povsem na začetku. Za zdaj izbirajo najboljšo varianto, pripravljavci so ta teden občanom predstavili tri možnosti. Vse tri potekajo severno od naselja Letuš, ena od njih bi se začela zahodneje. Dve vključujeta predor, ena pokriti vkop, vse tri se na zahodu priključijo na obstoječo regionalno cesto Letuš–Soteska. Najkrajša, tretja, varianta meri 1,17 kilometra, imela bi 425-metrski predor in bi stala 24,5 milijona evrov. Prva varianta bi imela 1,52 kilometra in 435-metrski predor, njena ocenjena vrednost je 27,3 milijona evrov. Druga varianta, ki jo pripravljavci predlagajo kot najustreznejšo, je najdaljša, meri 1,67 kilometra s 198-metrskim pokritim vkopom, a je tudi najcenejša, njena ocenjena vrednost je 13,7 milijona evrov.

Infografika Delo

Krajani pa so prepričani, da nobena od predlaganih variant ne rešuje Letuša. Predsednik krajevnega odbora Letuš Tomaž Pevec je bil na javni obravnavi precej oster: »Mi, ki stanujemo za cesto, potrebujemo obvoznico. Ampak potrebujemo obvoznico, ki bo v resnici nekaj spremenila. To, kar predlagajo, je pesek v oči, rešuje mogoče 20 hiš. Celoten tranzit proti Ljubljani pa bo še zmeraj potekal po stari cesti, ker se nihče ne bo v Ljubljano vozil okoli in okoli po obvoznici.« Eden od ciljev DPN je tudi boljša povezava z Zgornjo Savinjsko dolino. Prav tega pa po mnenju krajanov nobena od treh variant ne omogoča, ker se vse končajo še pred Sotesko in bodo vozniki še vedno odvisni od obstoječe ceste proti Mozirju.

Predlog do Ljubije

Pevec je spomnil, da so že leta 2020 predlagali, da bi bila cesta speljana do Ljubije, kjer se en del odcepi proti Velenju, drugi pa naprej proti Mozirju. S tem bi se izognili tudi Soteski, je poudaril Pevec: »To je ozek del, tam zavija Savinja, vedno je poplavljeno, kamioni se težko srečujejo. Vedno je čista katastrofa. Če bi cesto speljali do tja, bi vsaj kamionski promet speljali ven. Tako, kot je zdaj narejeno, pa ne bodo ničesar rešili.« Z njim se je strinjal tudi Zvone Zupan iz Mozirja: »Sklepal sem, da se ta študija variant ne konča tukaj, ampak gre do krožišča pri Ljubiji. To je parcialna rešitev. V Zgornji Savinjski dolini je 20.000 prebivalcev, ki smo vezani na to cesto. Ko so poplave, nas Soteska odreže od sveta. Pozivam vas, da se to reši celoviteje.«

Sodišče odpravilo gradbeno dovoljenje za tretjo razvojno os okoli Novega mesta

Braslovški župan Tomaž Žohar je dejal, da je občina že sporočila, da variante niso optimalne: »Nujno se mora preučiti varianta, ki smo jo pripravljavcu in pobudniku že posredovali, do krožišča, do Ljubije. To je dobilo še veliko večji pomen po poplavah, ker je leta 2023 v Soteski odneslo velik del ceste. Zaradi neprevoznosti je bila Zgornja Savinjska, kamor vodi praktično edina cesta iz te smeri, popolnoma odrezana od sveta in bi nova cesta med poplavami reševala situacijo.« Žohar je dodal, da si za to možnost prizadevajo tudi zgornjesavinjski župani.

Rado Romih iz Razvojnega centra Planiranje, kjer so izdelali študijo variant in predinvesticijsko zasnovo, je zbranim pojasnil, da sta pobudnik DPN, to je ministrstvo za infrastrukturo, in investitor, Dars, presodila, da bi bila cesta do Ljubije, ki bi imela tudi daljši predor, prevelik zalogaj: »Predlagali so, da je treba delati etapno. Smo pa tudi mi predlagali, da bi Sotesko reševali hkrati. Ampak trenutno več kot to, kar je predlagano, ni mogoče.« Do prve lopate na tem območju je sicer še daleč. Računajo, da bi bil DPN sprejet do leta 2028, kdaj bi cesto v resnici zgradili, pa bo odvisno od financ. Želijo si, da bi jo gradili skupaj s tretjo razvojno osjo Šentrupert–Velenje, kjer pridobivajo integralno gradbeno dovoljenje.