Del starega jedra Ptuja bi občina kar podrla

Župan Miran Senčar namerava porušiti del starega mestnega jedra. »V dogovoru z zavodom za varstvo kulturne dediščine je bila ministrstvu za kulturo že podana vloga za soglasje k rušitvi dotrajanih objektov,« so na občini odgovorili na naše vprašanje, kdaj bodo začeli obnovo in revitalizacijo mestnega jedra, ki ju je župan obljubil pred volitvami.

Objavljeno
18. april 2018 10.24
Posodobljeno
18. april 2018 16.12
Večina Ptujčanov za glavna turistična aduta svojega mesta šteje staro mestno jedro in vinsko klet. FOTO: Tadej Regent/Delo
Toda po štirih letih njegovega županovanja je staro mestno jedro bolj razdejano in umazano kot kdaj prej v zadnjih desetletjih, čeprav je v celoti zaščiteno kot spomenik lokalnega pomena, v njem pa so celo nekateri državni spomeniki (grad, Orfejev spomenik).
Staro mestno jedro je zaščiteno kot spomenik.

Celotno jedro leži v vplivnem pasu gradu, ki je spomenik državnega pomena.

Lastniki so spomenike po odloku in zakonu dolžni vzdrževati in jih ne pustiti propasti.

V jedru zdaj najbolj propadajo javne stavbe, ne glede na to, ali so v državni ali občinski lasti. Pravkar so morali zapreti Ulico Tomaža Šalamuna, s katero so se pred dvema letoma hoteli izkazati tako kulturne in zavedne. Že ob razglasitvi je bila to neugledna pot med večinoma razdrapanimi stenami, a so obljubljali njeno ureditev. Zdaj se je ob njej začelo podirati eno od ostrešij, na pohodno pot padajo opeke, nekaj zasilnih podpor komaj še drži težo razpadajočih poslopij. »Takoj ko bomo soglasje prejeli, bomo začeli rušitvena in rekonstrukcijska dela na objektu. Celotno območje pa bo treba ustrezno urediti v sklopu rekonstrukcije Vrazovega trga,« pojasnjujejo. Medtem ko se na občini pri svojih rušitvenih načrtih sklicujejo na dogovor s spomeniško službo, so nam na zavodu za varstvo dediščine po več dneh čakanja pojasnili, da niti spomeniškovarstvenih pogojev niti soglasja za podiranje še niso dali. Pravijo, da bo statik zavoda Miran Ježovnik pregledal objekte, ki bi jih občina rada porušila, in šele potem bo zavod podal mnenje. Vendar zakon o varstvu kulturne dediščine predpisuje obrnjen vrstni red in tudi, kako mora lastnik ravnati s spomenikom. Občina pa je tega in še nekatere druge povsem zanemarila, tako da so se začeli podirati sami. Spomeniška služba bi po zakonu zaradi propadanja kulturnega spomenika (38. člen) lahko in morala ukrepati, a pristojnega inšpektorja ves ta čas ni na spregled.

Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož opozarja, da je pred leti skupaj z Marlenko Habjanič in sodelovaci iz mariborske enote zavoda za varstvo dediščine pripravil konservatorski program za Insulo, območje, kjer naj bi zdaj rušili dele stavb.

Za ureditev Ulice Tomaža Šalamuna torej nameravajo podreti tudi krilo stavbe, ki z zahodne strani oklepa dvorišče Stare steklarske delavnice (ostal naj bi le ulični zid), na južni strani pa se del druge stavbe že leta seseda, pa se ga nihče ni še dotaknil, tako da ga bodo zdaj najverjetneje porušili. Po takšnih merilih je za rušenje »primernih« še nekaj deset drugih objektov, traktov ali dvoriščnih krakov. Če se bo/je spomeniška služba strinjala s podiranjem enega ali dveh, potem lahko tudi s podiranjem drugih. Seveda nobeden od zasebnih lastnikov ne bi dobil takšnega dovoljenja, saj tem niti vhodnih vrat ali oken ne dovolijo zamenjati z novimi neoporečnimi kopijami, ampak zahtevajo restavracijo starih.

Za Staro steklarsko delavnico, ki je v objemu osrednjega Slovenskega trga in Ulice Tomaža Šalamuna, so že pred slabega četrt stoletja prvič izdelali konservatorski načrt in načrte za ureditev – najprej za trgovsko četrt, potem za gledališko in prireditveno stavbo. Kljub več neprimernim, neuporabnim in nedokončanim prireditvenim prostorom že nekaj časa obljubljajo urejanje Stare steklarske delavnice v kulturni center predvsem za ljubiteljska in mladinska gledališča. Zato imajo tudi že gradbeno dovoljenje, a to ne predvideva rušenja dveh stranic pravokotnega dvorišča, kar je zdaj napovedalo občinsko vodstvo.

V ptujskem mestnem jedru nujno popravilo čaka še veliko streh in objektov. Pred upravno enoto na Slomškovi se ljudje že dve ali tri leta prebijajo v stavbo med trakovi, ki prepovedujejo gibanje. Grajsko ulico bo najverjetneje kmalu treba zapreti, ker visoko nad njo nevarno visi razpokan del grajskega obzidja. Drugi del obzidja, zahodno od Karlovega portala, bi tudi že morali začeti obnavljati, a je ministrstvo za kulturo lani objavilo (očitno načrtno) nepopoln razpis za izvajalca, tako da naj bi ga letos ponovilo. Konservatorski načrt za grad pa tako in tako že najmanj tri leta visi v zraku in je vedno znova »tik pred začetkom«.