Naj v Pojnt pride tudi čim več staršev!
Preventivna središča Pribežališča in nova stičišča za mlade v Krškem, Radečah in Bistrici ob Sotli
Odpri galerijo
Radeče – Krško, Radeče in Bistrica ob Sotli so, združeni v projektu Rast(išče) sreče, dokaz, da mladi niso osamljeni in odrinjeni le v velikih metropolah, temveč tudi na podeželju. Tri preventivna središča v teh občinah – radeškega so uradno odprli včeraj -, so že postala stičišče za 75 mladih iz Posavja in Kozjanskega. Le upati je, da bodo vanje kdaj zašli tudi starši.
»K nam prihaja osnovnošolka tretje triade, nadpovprečno uspešna je na vseh področjih, a ji starši zaradi številnih šolskih in obšolskih obveznostih ne dovolijo prihajati v središče. Zato prihaja skrivaj. Otroci hlepijo po okolju, ki jih razume in sprejema, zato bodo naše delavnice namenjene tudi staršem,« pravi Jana Tavčer iz Bistrice ob Sotli.
V MC Krško je preventivno središče odprto od torka do petka od 14. do 17. ure, v KTRC Radeče ob ponedeljkih, sredah in petkih med 12. in 16. uro, v Bistrici ob Sotli pa ob sredah in petkih od 13. do 16. ure.
Zgodbe mladih, ki od pomladi popoldneve kakovostno preživljajo v družbi vrstnikov in ki so jim na voljo tudi strokovnjaki različnih strok, da jim priskočijo na pomoč v stiskah, so različne od kraja do kraja; brez prave pomoči v pravem času bi najbrž delili isto usodo izgubljenih v - čeprav malem podeželskem - svetu. »Izključeni bi se dobivali v skritih kotičkih, kakršnega smo našli sredi Krškega, in se predajali alkoholu, drogi,« je prepričan Mitja Valentinc iz Mladinskega centra Krško, nosilca projekta, ki so se mu pridružili še družinski inštitut Zaupanje iz Sevnice, Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli in Kulturno-turistični rekreacijski center Radeče.
Sive lise svoje generacije
Mladih, ki pustijo srednjo šolo, ki po tistem, ko dva- ali trikrat zavrnejo ponudbo zavodov za zaposlovanje in ne prejemajo socialnih pomoči, ni v nobenih evidencah. Izbrisani so siva lisa svoje generacije. Njim so zdaj odprta vrata v preventivna središča. Prav tako prostovoljcem, ki so pripravljeni prisluhniti mladim. Najbolj odzivni, pravi Duška Kalin, vodja projekta, so osnovnošolci, precej manj pa srednješolci in starejši mladi: »V radeško središče Pojnt prihaja tudi do petnajst otrok. Tu se družijo, zaupajo nam svoje stiske, na voljo pa so jim tudi individualne psihoterapevtske obravnave.« Individualne podpore je bilo doslej deležnih petnajst mladih.
»V manjših krajih človek dobi etiketo že, če prestopi prag svetovalnice,« pravi Kalinova, ki pogreša tudi odziv staršev oziroma upa, da bodo ti pogosteje poiskali pomoč zdaj, ko jim bo na voljo obisk družinskega inštituta Zaupanje zunaj domačega kraja – v Sevnici. Ta je že nudil trideset ur brezplačnega svetovanja.