Ostajajo v minusu, da občani manj plačujejo
Lanske izgube Komunalno podjetje Velenje zaradi višjih cen toplotne energije še ni rešilo, pogajanja s Tešem o ceni pa še niso končana.
Odpri galerijo
S šestdeset let starim daljinskim ogrevanjem se ogreva 99 odstotkov Šaleške doline. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Velenje – Komunalno podjetje (KP) Velenje, ki ima na leto 26 milijonov evrov prihodkov in je prvih deset letošnjih mesecev poslovalo pozitivno, bo v prihodnje leto preneslo lani pridelanih 385.000 evrov čiste izgube. Po odločitvi občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki višje cene toplotne energije niso preložili na pleča občanov, ampak komunale. Ta je notranje rezerve izkoristila, v svojih načrtih za prihodnje leto pa je spet predvidela subvencioniranje cene toplotne energije občanom.
»Cilj je seveda zniževanje, nujno pa je, da bomo ceno zadržali. Trenutno je cena za nakup toplotne energije 21,16 evra za megavatno uro. Skupaj z občinama Šoštanj in Velenje smo v sklepni fazi pogajanj. Ne gre nam v prid, da se cena emisijskih kuponov zvišuje, da je za toploto na voljo vse manj brezplačnih emisijskih kuponov,« je dejal direktor KP Velenje Gašper Škarja.
Za prebivalce Šaleške doline, 99 odstotkov se jih ogreva prav z daljinskim ogrevanjem, se najverjetneje ne bo spremenilo veliko. Tudi v prihodnjem letu v komunali namreč načrtujejo, da bodo plačevali razliko do višje nakupne cene. Poleg te subvencije občanom subvencionirajo še plačilo grobnih mest in omrežnino pitne vode. Za vse subvencije skupaj letos namenjajo okoli 1,6 milijona evrov od sedmih milijonov evrov najemnin občinske infrastrukture. Glede tega, koliko to vpliva na poslovanje komunale, je bil vodja poslovne enote Energetike Ervin Miklavžina jasen: »Subvencije so šele prvo in drugo leto in rekel bi, da se pozna. Po desetih letih se navadiš. Več sto tisoč evrov je že kakšna investicija.« Zanje iz najemnin ostane 3,4 milijona evrov, dva milijona namenijo za vzdrževanje.
Problem komunale pa ni le višja cena toplotne energije, ampak tudi manjša poraba pri uporabnikih. Največji odjemalci so se tudi zaradi večkratnih izpadov v Tešu v preteklih letih odločili za energetske posodobitve, je dejal Miklavžina: »Njihove priključne moči se zmanjšujejo, prav tako tudi njihov dejanski odjem. Gorenje, premogovnik, s tem se ukvarjajo tudi v Termah Topolšica. Zdaj govorimo o približno 216 megavatih priključnih moči, pred tremi leti smo imeli 230 megavatov. Nekaj novih priključitev, predvsem individualne hiše, ne pokrijejo izpada, če, na primer, Gorenje zmanjša odjem za tri megavate.« Dodal je, da stanje še ni kritično: »Poraba toplotne energije na industrijskem delu se je zmanjšala, trenutno stagnira, odkar ni težav z dobaviteljem.« Manjša poraba je tudi pri večstanovanjskih stavbah, v Velenju jih namreč intenzivno obnavljajo.
Rešitev za boljše poslovanje je komunala iskala tudi znotraj podjetja. Na kadrovskem področju rezerv ni več, je dejal Škarja: »Trenutno nas je 176, pred petimi leti nas je bilo 210. Pri tem pa smo prevzeli še upravljanje modrih con in parkirnih hiš. Zakonodaja nas sili v povečevanje obsega dela, a za zdaj sistem obvladujemo.« Z občinami se dogovarjajo, da bi zanje prevzeli še kakšno skupno službo, kot je upravljanje občinskih stanovanj. Miklavžina pa je bil jasen, da je čas za denar oziroma da če želijo še kakršnekoli prihranke, bo treba v to najprej investirati.
»Cilj je seveda zniževanje, nujno pa je, da bomo ceno zadržali. Trenutno je cena za nakup toplotne energije 21,16 evra za megavatno uro. Skupaj z občinama Šoštanj in Velenje smo v sklepni fazi pogajanj. Ne gre nam v prid, da se cena emisijskih kuponov zvišuje, da je za toploto na voljo vse manj brezplačnih emisijskih kuponov,« je dejal direktor KP Velenje Gašper Škarja.
Za prebivalce Šaleške doline, 99 odstotkov se jih ogreva prav z daljinskim ogrevanjem, se najverjetneje ne bo spremenilo veliko. Tudi v prihodnjem letu v komunali namreč načrtujejo, da bodo plačevali razliko do višje nakupne cene. Poleg te subvencije občanom subvencionirajo še plačilo grobnih mest in omrežnino pitne vode. Za vse subvencije skupaj letos namenjajo okoli 1,6 milijona evrov od sedmih milijonov evrov najemnin občinske infrastrukture. Glede tega, koliko to vpliva na poslovanje komunale, je bil vodja poslovne enote Energetike Ervin Miklavžina jasen: »Subvencije so šele prvo in drugo leto in rekel bi, da se pozna. Po desetih letih se navadiš. Več sto tisoč evrov je že kakšna investicija.« Zanje iz najemnin ostane 3,4 milijona evrov, dva milijona namenijo za vzdrževanje.
Notranjih rezerv ni več
Problem komunale pa ni le višja cena toplotne energije, ampak tudi manjša poraba pri uporabnikih. Največji odjemalci so se tudi zaradi večkratnih izpadov v Tešu v preteklih letih odločili za energetske posodobitve, je dejal Miklavžina: »Njihove priključne moči se zmanjšujejo, prav tako tudi njihov dejanski odjem. Gorenje, premogovnik, s tem se ukvarjajo tudi v Termah Topolšica. Zdaj govorimo o približno 216 megavatih priključnih moči, pred tremi leti smo imeli 230 megavatov. Nekaj novih priključitev, predvsem individualne hiše, ne pokrijejo izpada, če, na primer, Gorenje zmanjša odjem za tri megavate.« Dodal je, da stanje še ni kritično: »Poraba toplotne energije na industrijskem delu se je zmanjšala, trenutno stagnira, odkar ni težav z dobaviteljem.« Manjša poraba je tudi pri večstanovanjskih stavbah, v Velenju jih namreč intenzivno obnavljajo.
Rešitev za boljše poslovanje je komunala iskala tudi znotraj podjetja. Na kadrovskem področju rezerv ni več, je dejal Škarja: »Trenutno nas je 176, pred petimi leti nas je bilo 210. Pri tem pa smo prevzeli še upravljanje modrih con in parkirnih hiš. Zakonodaja nas sili v povečevanje obsega dela, a za zdaj sistem obvladujemo.« Z občinami se dogovarjajo, da bi zanje prevzeli še kakšno skupno službo, kot je upravljanje občinskih stanovanj. Miklavžina pa je bil jasen, da je čas za denar oziroma da če želijo še kakršnekoli prihranke, bo treba v to najprej investirati.
