Ptuj – Ljudje poraza v bitki z naravo niso nikoli priznali. Proti ujmam so se borili z ognjem (marsikatera čarovnica je v plamenih končala prav zaradi kuhanja toče) in zvonjenjem pred hudo uro (zven cerkvenih zvonov naj bi nevihte odgnal, strele pa prelomil). Ali v to domišljijsko kategorijo sodi tudi protitočna letalska zaščita?
Huda neurja, ki so v začetku tega meseca kar trikrat klestila na Ptujskem, so v kmetijstvu povzročila večmilijonsko škodo. Na izredni seji Območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ptuj so zato strokovnjaki staknili glave, kako bi se v prihodnje temu čim bolj izognili. Zavarovanje pridelka s konkurenčno ceno ni združljivo, pa čeprav ga polovico plača država. Protitočnih mrež ni mogoče namestiti povsod. Na skromna izplačila po interventnemu zakonu, če bo ta sploh sprejet, bo morda treba čakati več let.
Kaj torej sploh še preostane? Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek je na prvo mesto postavil letalsko protitočno obrambo: »Vem, da so mnenja o tem deljena, zato predlagam, da naredimo resno primerjalno analizo protitočne zaščite v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem. Kot direktor zavoda ne morem reči, da ne pomaga.« Stališče Agencije Republike Slovenije za okolje je sicer jasno: za učinkovitost letalske protitočne obrambe znanstvenih dokazov (še) ni.
Na voljo je le še šest ur letenja
Vodja obrambe proti toči iz Letalskega centra Maribor Darko Kralj je zagotovil, da je pred vsemi tremi omenjenimi neurji letalo poletelo: »Vendar pa je treba nevihtno gmoto obdelovati tako dolgo, dokler ima potencial. Če vmes prekinemo, smo naredili več škode kot koristi. Mi smo obdelovali en oblak, na drugi strani so nam Avstrijci 'nasipali' drugega. Med njima je nastala enormna razlika v tlakih, kar pomeni orkanski veter. Če računamo, da prosti pad znaša 154 kilometrov na uro in bočna komponenta 114 kilometrov na uro, je to projektil, ki se lahko kosa z nabojem iz pištole.«
Opomnil je, da so takšne situacije z njim razpoložljivo tehnologijo preprosto neobvladljive: »Naše letalo je v Mariboru komaj pristalo, pri bočnem vetru s hitrostjo 50 kilometrov na uro – kar je dvakrat več, kot je za to letalo normalno. K sreči je naša posadka dovolj izkušena, da lahko pristane tudi v takšnem vremenu. Vse preostale alternacije v okolici so bile zaprte.« Zatrdil je, da je financiranje letalske protitočne obrambe, približno 250.000 evrov na leto, upravičeno: »Letos smo obdelali približno 35 nevihtnih oblakov, iz katerih toče potem ni bilo. En tak oblak lahko naredi za pol milijona evrov škode ali več, pa izračunajte.«
Zapleti niso le finančne, temveč tudi birokratske narave, je povedal Kralj: »Letos smo leteli že 17 ur, po pogodbi imamo skupno na voljo 23 ur. Še dva nevihtna dneva, torej, pa bomo porabili vse ure. To je enako, kot če bi gasilcem rekli, da lahko posredujejo samo dvanajstkrat na leto.«
Opomnil je še, da toča škode nikakor ne povzroča le v kmetijstvu, a letalsko protitočno obrambo poleg občin sofinancira le ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: »Poleg tega izplačilo dobimo šele po končnem poročilu, torej jemljemo kredite in državo financiramo za celotno sezono dela …«
