Postaja za razkladanje mora čim prej drugam
Uvoz premoga, ki je precej poslabšal kakovost bivanja predvsem v Pesju, bo nujen še dve leti, so velenjskim svetnikom povedali predstavniki Teša in Premogovnika Velenje (PV). Razkladalna postaja, kamor kompozicije vozijo premog, povzroča hrup, prah in tresljaje. Krajani Pesja napovedujejo državljansko nepokorščino, če postaje ne bodo čim prej prestavili. Velenjski svetniki zahtevajo prestavitev do konca marca in nespremenjeno ceno toplotne energije.
»Sem v prvi vrsti v Špeglovi ulici, ki je najbližje razkladalni postaji. Ob sedmih zjutraj pride prva kompozicija. Gre za hrup, ki ga ne pričakuješ. Prihajajo do sedmih zvečer,« je svetnikom razlagala krajanka Pesja in predstavnica Iniciative Špeglova Barbara Mastnak. Kakovost življenja je slabša, je dodala: »Septembra, ko se je uvoz premoga začel, je bil premog suh in se je grozljivo kadilo, v zraku je bila črna meglica. Zdaj, ko je mokro, pa grozljivo smrdi. Poleg tega je ta premog masten. Ko se prah usede na naše sadje, povrtnine, se sploh ne da sprati. Zrasla sem v Šoštanju, navajena sem na prah in saje, ampak česa takega ne pomnim.«
Krajani zahtevajo protihrupne ograje, takojšnjo prestavitev razkladalne postaje in oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za najbolj prizadete, je povedal predsednik krajevne skupnosti Pesje Franc Obu: »Če naših zahtev ne bodo upoštevali, napovedujemo državljansko nepokorščino.« Mastnakova je dodala: »Ko bo prišlo do državljanske nepokorščine, bomo krajane težko umirili. Pesje je za slovensko elektriko ogromno naredilo. In ko bodo krajani izvedeli, da se bo še toplovod podražil, ne vem, kako bo.«
Uvoz še dve leti
Generalni direktor Teša Viktor Vračar je pojasnil, da ne smejo negospodarno ravnati: »Če se je cena premoga dvignila, to neizogibno dvigne tudi ceno toplotne energije, mislim, da je še vedno bistveno nižja kot kjer koli drugje po Sloveniji. Pravi načini so v prestrukturiranju sistema, kjer upam, da bomo našli prave rešitve.« Dodal je, da cena uvoženega premoga ni zajeta v dvigu cene toplotne energije.
Premogovnik je lani izkopal 2,3 milijona ton premoga, za normalno poslovanje Teša bi ga morali tri milijone ton. Kot je pojasnil generalni direktor PV Marko Mavec, so bili prisiljeni v zmanjševanje proizvodnje zaradi ukrepov v preteklih letih, ko je bilo v PV manj investicij, delovnih mest, zmanjšal se je razvoj, lani se jim je porušila še ena glavnih prog. V prihodnjih dveh letih brez uvoza premoga še ne bo šlo, je sklenil Mavec: »Menimo, da bi leta 2025 lahko dvignili proizvodnjo na raven, da bi se lahko pogovarjali o koncu uvoza premoga.«
Do zdaj so uvozili okoli 60.000 ton indonezijskega in 9700 ton premoga iz Kamengrada. Direktor PV Janez Rošer je dejal, da povprašujejo tudi po premogu, ki je ekvivalent lignitu. Pojasnil je še, da so tudi že začeli načrtovati prestavitev razkladalne postaje. To s sklepom zahtevajo tudi velenjski svetniki: »Lokalna skupnost bo v nasprotnem primeru uveljavljala vsa pravna sredstva, da bo preprečila uvoz premoga v Šaleško dolino.«
