Slovenci damo za sveče 30 milijonov evrov na leto

Manj svečk za manj grobov: Zbornica opozarja, da vsak 1. november pridelamo 1200 ton odpadnih sveč.

Objavljeno
09. oktober 2018 18.20
Posodobljeno
09. oktober 2018 18.29
FOTO: Blažž Samec/Delo
Zagorje – Sto let bi morali tisoči prostovoljcev v dobrodelni akciji fundacije Svečka Manj svečk za manj grobov delati, da bi zbrali 30 milijonov evrov – znesek, ki ga Slovenci v enem letu porabimo za nagrobne sveče. Prižgemo jih kar 15 milijonov. Fundaciji je v devetih letih skupaj z donacijami in prodajo »zastavic« namesto svečk uspelo zbrati in donirati 250 tisočakov.

Četrt milijona je fundacija darovala za naprave in pripomočke, ki rešujejo – žive. Nazadnje je Primož Jelševar, motor fundacije Svečka iz Zagorja, daroval včeraj. Zdravstveni dom Zagorje je bogatejši za reševalni stol goseničar in defibrilator, kupljena iz sredstev, ki jih je v petnajstih slovenskih krajih oziroma v 114 organizacijah lani zbralo štiristo prostovoljcev. Skupaj z donacijami so leta 2017 »iztržili« in podarili 37.000 evrov.
 

Cvetoča svečarska industrija


image
FOTO: Blažž Samec/Delo


Slovenci smo prav na evropskem vrhu po tradiciji prižiganja sveč, saj jih vsak na leto prižge osem, od teh skoraj polovico okrog 1. novembra, obenem pa smo tudi evropski unikum: edini imamo uredbo za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami (ONS), ki je dobro zastavljena, a ne deluje. Zato se na deponijah vsako leto nakopičijo gore odpadnih sveč, ravnanje z njimi je neučinkovito, posledice za okolje so daljnosežne, svečarska industrija pa cveti.

Računsko sodišče (RS), ki je ravnanje z ONS lani vzelo pod drobnogled, je ugotovilo, da se v državni proračun glede na znesek, ki ga Slovenci porabimo za sveče, ne nateče niti desetina okoljskih dajatev. Zato pa vsako leto več prometa ustvarjajo slovenski svečarji. Redko katera ponudba se lahko kosa z nagrobnimi svečami. Slovenci najraje posegamo po parafinskih. Naš trg je preplavljen s tridesetimi vrstami teh sveč z različnimi motivi, na voljo je več kot deset vrst termo sveč pa elektronske, keramične, steklene in solarne elektronske sveče, ki jih kljub plastičnemu ohišju promovirajo kot »do okolja prijazne, ki gorijo s pomočjo sončne energije, ki ne pečejo, ne rjavijo, ni ognja, ni dima in svetijo tudi leto in pol«. Po podatkih RS je devet svečarjev leta 2016 ustvarilo več kot milijon evrov prihodkov, peterica več kot tri milijone evrov.
 

Brez intervencije ministrstva ne bo šlo


»Svečke na grobu so močan simbol spomina na naše najdražje in z akcijo ne želimo rušiti tradicije. Pa vendar menimo, da tega spomina ne smemo okrniti s pretiravanjem,« pravi Primož Jelševar. A Slovenci počnemo prav to: pretiravamo. Odpadne nagrobne sveče v naši državi predstavljajo kar tri odstotke komunalnih odpadkov. Že poleti so bila odlagališča po podatkih Zbornice komunalnega gospodarstva (ZKG) zatrpana s šest tisoč tonami odpadne embalaže, od te je bilo več kot 1200 ton ONS, ki jih družbe za ravnanje z odpadno embalažo in nosilci t. i. skupnega načrta ravnanja z ONS niso prevzeli. Zakonodaja namreč ne določa deležev za njihov prevzem, zato ga lahko kadar koli odpovedo. Sebastijan Zupanc, direktor ZKG, pričakuje, da bo okoljsko ministrstvo interventno ukrepalo še ta mesec, vsekakor pa pred 1. novembrom, saj v državi drugače sledi kolaps.

15.000.000 sveč prižgemo na leto Slovenci, od tega skoraj polovico 1. novembra

 

Pred ekološko katastrofo?


Maja je bilo pri komunalnih podjetjih nakopičenih 900 ton odpadnih nagrobnih sveč, septembra, pravi Zupanc, že več kot 1300 ton. Če na leto ustvarimo približno 2700 ton odpadnih sveč, od teh polovico samo okrog 1. novembra, jih bo čez slab mesec na deponijah končalo še dodatnih 1200 do 1300 ton – dovolj za novo ekološko katastrofo.