

Leta 1236 je v dokumentu o zemljiškem sporu kot razsojevalec naveden duhovnik Henrik iz Svete Marije. Tako se je imenovalo Šmarje pri Jelšah v 13. stoletju, izvirnik listine, ki je hkrati prva pisna omemba kraja, hranijo v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. Ob visokem jubileju v Šmarju pri Jelšah pripravljajo več dogodkov, začeli so včeraj z Barbarinim sejmom.
Sejem na god sv. Barbare je v Šmarju pri Jelšah stalnica že več kot sto let, na njem pa menda kupuje tudi Miklavž. Že letošnji šmarski advent, nocoj pripravljajo tudi slavnostni prižig lučk, bo zaznamovala prihajajoča obletnica prve pisne omembe kraja. Na tradicionalnem prazničnem koncertu Društva godbenikov Šmarje pri Jelšah 26. decembra bodo premierno zaigrali šmarsko himno in na novo aranžirane skladbe, povezane s krajem in prilagojene za godbo. Koncert je bil že davno razprodan.

Kot je v članku o prvi omembi kraja zapisala Mateja Žagar iz domoznanske zbirke Knjižnice Šmarje pri Jelšah, je bil duhovnik Henrik, ki je bil razsojevalec v zemljiškem sporu, prvi znani duhovnik na Ponikvi, ko je k pražupniji Sv. Martina spadala današnja župnija Šmarje pri Jelšah, šmarska župnijska cerkev pa se je takrat imenovala Marija na jezeru. Iz navedb v več zgodovinskih virih sklepajo, da je kraj dobil ime po Marijini cerkvi, ki je bila povezana z duhovnikom Henrikom.
Ime kraja se je nato spreminjalo. Kot piše Žagarjeva, je leta 1385 v virih omenjen kot Sveta Marija pri Lembergu, leta 1446 kot Sveta Marija pod Bočem, leta 1490 kot Sveta Marija blizu Celja. »Ime Šmarje pri Jelšah pogosto povezujemo z ljudskim izročilom o jezeru z otokom, na katerem naj bi stala cerkev, hiše okoli cerkve pa naj bi bile zgrajene na jelševih stebrih. Verjetneje pa je, da se omemba jelš v imenu kraja nanaša na bližnji dvorec Jelše. Ta se kot Erlach pojavi v pisnih virih leta 1424, vendar se v povezavi s prvimi lastniki dvorca, bavarskimi plemiči Erlachi, omenja že leta 1146. Slovenska oblika imena Jelsche se pojavi leta 1490,« je zapisala Žagarjeva.
Dodala je, da je bil dvorec v 12. stoletju »v posesti žovneško-celjske rodbine in tam ostal vse do smrti zadnjega Celjana Ulrika leta 1456. V naslednjih stoletjih je zamenjal veliko lastnikov, kraj S. Marein oziroma Samarija pa je ostal pod gospoščino Jelše do marčne revolucije leta 1848. V času habsburške monarhije je dobil nemško ime S. Marein bei Erlachstein.«
Prav dvorec Jelše naj bi Šmarje danes postavil tudi na turistični zemljevid, saj je Šmarje že pomembno kulturno, upravno, prometno, gospodarsko in kmetijsko središče Kozjanskega in Obsotelja, je dejal šmarski župan Matija Čakš: »Naše najpomembnejše vlaganje na področju turizma je Jelšingrad. Dvorec smo odkupili, z ministrstvom za kulturo ga obnavljamo. Letos bo dobil novo zunanjo podobo, park oziroma celotno 16 hektarov veliko okolico pa bomo uredili nazaj v prvotno stanje. Dvorec bo postal res turistični biser.«
Celotno prihodnje leto bodo praznovali jubilej, s koncerti, z razstavo fotografij Šmarja nekoč in danes, s tekmovanjem za šmarski pokal, z Rokovim tekom na 790 metrov in kvizi. Eden bo posebej namenjen družinam in učencem, ki se bodo pomerili v znanju o domačem kraju. Šmarska šola prihodnje leto praznuje 50-letnico stavbe in bo izdala še zbornik zgodb, ki jih poznajo samo stene šole.
Komentarji