Mladi iskali rešitve, kako ustaviti sovražni govor

Skušali so ugotovili, kako prepoznati sovražna sporočila na spletu in kako jih preoblikovati v pozitivna.

Objavljeno
20. julij 2018 10.00
Posodobljeno
20. julij 2018 10.42
Predloge za preoblikovanje grafitov po Celju bodo mladi poslali občini. FOTO: CMLC
Celje – Mladi iz Italije, Latvije, Španije in Slovenije so včeraj zaključili šestdnevno izmenjavo v Celjskem mladinskem centru (CMLC). V tem času so iskali primere sovražnega govora in radikalizacije, prepoznavali sovražna sporočila na spletu, našli pa tudi precej primerov sovražnega govora v celjskih grafitih. Občini bodo poslali predloge, kako grafite spremeniti.

»Odločila sem se za to izmenjavo, ker menim, da je treba sovražni govor v Evropi ustaviti. Takoj. Opažam namreč, da ga je vedno več,« je ob zaključku mednarodne izmenjave v Celjskem mladinskem centru (CMLC) povedala Italijanka Emma Esini. Izmenjavo je zasnovala dijakinja Gimnazije Celje Center Ina Lednik, CMLC jo je prijavil pri nacionalni agenciji Movit, projekt pa je v celoti financiran iz programa Erasmus+ Mladi v akciji. Gre za odgovor na sovražni govor na spletu in pojav radikalizacije mladih v Evropi.

Izmenjave se je udeležilo 31 mladih, ki so najprej podrobno definirali in analizirali že prej pripravljena področja: ekstremni nacionalizem v Španiji, spletno nadlegovanje in sovražni govor v Latviji, socialni in ekonomski radikalizem v Italiji, ki je usmerjen predvsem proti mladim beguncem in migrantom, ter kulturni radikalizem in sovražni govor v Sloveniji. Udeleženci izmenjave so poiskali nacionalne primere, ugotovili, kako prepoznati sovražna sporočila na spletu, kako jih preoblikovati v pozitivna. Pripravili so tudi predloge, kako se odzvati in kje poiskati pomoč.
 

Rešitve tudi na občino


Sovražni govor so iskali tudi na celjskih grafitih. Emma pravi, da je mesto zelo čisto in jih je bilo težko najti. Njen kolega iz Latvije, Germans Slubers, je mesto videl povsem drugače: »Grafitov je v primerjavi z latvijskimi mesti ogromno. In to čisto blizu šol. Ne razumem, zakaj jih ne prebarvate.« Najbolj so ga pretresli grafiti z nacistično vsebino.

Ahmed Bentalha iz Maroka študira v Italiji. Čeprav prihaja iz arabskega sveta, se s sovražnim govorom, ki bi bil namenjen njemu, še ni srečal. Priznava, da je za to verjetno »kriv« njegov videz: »Ljudje običajno ne vedo, od kod prihajam, saj nisem takšen, kakršni naj bi bili Arabci. Sem pa doživel sovražni govor, ki je bil usmerjen proti drugim. Delam namreč z begunci in vidim, kako jih ljudje obravnavajo.«

Udeleženci so skupno preoblikovali okoli 50 grafitov. Pri tistih, ki niso bili v angleščini, so jim s prevodi pomagali slovenski udeleženci izmenjave. Tako je na primer iz grafita »Ubi žabara«, ki krasi Vodnikovo ulico, nastal »Ljubi žabara«. Priporočila in predloge spremenjenih grafitov bodo poslali na celjsko občino, za zdaj pa so na ogled v mladinskem centru.