Stanovalci Delavske ulice ob orodjarni kot celjski izbrisani
Celjski mestni svetniki so poslušali pričevanja meščanov Delavske ulice, ki menijo, da so žrtve interesa kapitala s pomočjo občine.
Odpri galerijo
Na Delavski ulici 16 in 18 živi okoli 70 stanovalcev, nekaj jih je prišlo svetnikom povedat, da živijo v nemogočih razmerah. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Celje – Stanovalci Delavske 16 in 18, ki stoji v neposredni bližini Emo orodjarne, kjer je prokurist nekdanji minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik, se že leta borijo z nevzdržnim hrupom in tresljaji zaradi stiskalnice v orodjarni. Na včerajšnji seji mestnega sveta so celjskim svetnikom prvič predstavili problem, a več od tega se ni zgodilo. Kot sta poudarila občinska uslužbenka Alenka Cizej in župan Bojan Šrot, občina ni storila nič narobe oziroma je situacijo reševala ali kot je dejal župan: »Težko pristanem, da je občina za to kriva.«
Da je izvor problema prav neupoštevanje občinskega odloka iz leta 2000, ki je stavbi namenil ali spremembo namembnosti ali rušitev, pa ugotavlja tudi ministrstvo za okolje in prostor. Ministrstvo med drugim stanovalcem odgovarja, da občine ne morejo prisiliti, naj upošteva svoj odlok. Naj najdejo način, kako občino prisiliti, če sama tega noče storiti, pa je ministrstvu svetovala varuhinja človekovih pravic. Zgodilo se ni nič, poziva varuhinje na včerajšnji seji ni omenjal nihče razen stanovalcev in svetnika Levice Matije Kovača.
Stanovalec Štefan Plavčak je pojasnil, da ni res, da bi se občina prav veliko angažirala pri tej zadevi, saj so pripravili en sam sestanek z Emo orodjarno, ki je v zadnjih letih svojo dejavnost razširila v šotora, postavljena na črno in oddaljena le 7,5 metra od hiše. Dodal je, da so svoja stanovanja kupovali v letih 1995 in 1996 in da tega seveda ne bi storili, če bi vedeli, kaj se bo zgodilo nekaj let kasneje: »Stanovalci se nismo niti odločili niti nismo bili seznanjeni s tem, da bodo tudi stanovanjski objekti razvrščeni v območje proizvodnih, servisnih in gospodarskih dejavnosti, še manj, da bomo zaradi tega trpeli, ampak je bila to odločitev odgovornih, ki sprejemajo prostorske plane na lokalni ravni.«
Sodelovanje občine z Emo orodjarno je v zadnjih letih bolj očitno, saj občina prav na pobudo orodjarne pripravlja spremembe odloka, s katerim bi legalizirali črni gradnji, za kateri je inšpektorat odločil, da ju je treba odstraniti do avgusta 2022. »Očitno je boljša matematična računica, da sto stanovalcev, seveda navadnih državljanov, izpuhti neznano kam, se jim vse uniči, se jih uniči, samo da se ustvarja dobiček in tudi na račun tega priteče v mestno blagajno še kakšen evro več,« je komentiral Plavčak.
V precej čustvenem govoru svetnikom je še dodal: »Če ste se odločili, da se izbriše vsa zgodovina gaberskega okoliša, ki je desetletja bogatil in prispeval k razvoju Celja z razvojno naravnanostjo sodobne industrije, se pa v nobenem primeru ne strinjam, da se pozabi na nas še tam živeče, kot da smo celjski izbrisani. Boleče je, ko se posega v dostojanstvo in pravičnost navadnega človeka.«
Stanovalci zahtevajo od občine ali nadomestna stanovanja ali izplačilo etažne lastnine ali popolno vzpostavitev enakega stanja, kot je bilo pred letom 2000. Plavčak je namreč med drugim povedal, da so imeli na tem območju tudi park z zelenico in igrali za otroke, dokler se tja ni na črno razširila orodjarna. »Tu seveda še ne omenjamo odškodnine za zavestno kršenje naših pravic iz ustave in ogrožanje naših življenj, zdravja in uničevanje lastnine ter vseh drugih pravic za polnih 18 let,« je še poudaril Plavčak.
Župan Šrot je že pred Plavčakovo obrazložitvijo stanja dejal, da na dejstvo, kaj Emo orodjarna postavi v prostorih, čeprav je to glasna stiskalnica, občina ne more vplivati: »Vrednost stanovanj pa v tem času ni padla, saj vemo, po kakšnih cenah so bila kupljena po Jazbinškovem zakonu.« Ko je Plavčak pojasnil, da so jih kupili v stečaju Ema, pa je Šrot dodal: »No, saj potem ni bistvene razlike.« Poudaril je še, da nelegalne gradbene posege sankcionira država: »S tem nima občina nič. Sodelovanje z orodjarno pa ni nič drugačno kot z drugimi gospodarskimi subjekti v občini. To območje pa že prej ni bilo idila, kot ste želeli prikazati. Če ste imeli zemljiške spore, s tem nima občina nič.«
Občinska uslužbenka Alenka Cizej je dejala, da je problem, ker na državni ravni ni odloka, ki bi omogočal merjenje vibracij, kar bi v tem primeru prav prišlo. Je pa tudi okrcala stanovalce: »Niste ponudili nobenih rešitev, tudi ko smo vas vprašali.« Že prej je povedala, da občina predlaga, da bi stanovanja odkupila Emo orodjarna, s čimer pa se stanovalci ne strinjajo, saj so prepričani, da bi zadeva trajala predolgo, računajo, da bi odkup trajal dvajset let! Ali kot je zaključil Plavčak: »Mi se s temi predlogi nismo nikoli strinjali. 18 let je mimo, od tega osem let intenzivno opozarjamo. Čas je. Skrajni čas je. Hrup imamo ves dan, večkrat na dan, tudi ponoči.«
Plavčak je bil po seji nekoliko razočaran nad odzivom svetnikov, sicer pa zadovoljen, da jim je končno lahko predstavil problematiko. Večina svetnikov, ki je govorila, se je sicer zavzela za stanovalce, je pa Branko Verdev (SD), ki se je predstavil kot »stari emovec«, dejal, da je treba upoštevati tudi industrijo, ki zaposluje 250 ljudi in potrebuje svoj prostor. Svetnik Levice Matija Kovač pa je poudaril, da gre za tipičen primer, »ko za povečevanje dobička oziroma poslovnega cilja zasebnika državni organ ali občina sistematično spregleda osnovna načela dostojnega bivanja ljudi in konec koncev tudi njihovega premoženja«. Dodal je še, da se, če se zadeva ne bo rešila, ne bo ustavilo pri pozivih predsednika države, varuhinje človekovih pravic in ministrstva za okolje in prostor, ampak lahko občino čaka tudi nova tožba na evropskem sodišču za človekove pravice.
Kakšen bo razplet, še zdaleč ni znano, stanovalci so napovedali le, da se ne bodo vdali.
Emo orodjarna stoji v neposredni bližini Delavske 16 in 18. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Da je izvor problema prav neupoštevanje občinskega odloka iz leta 2000, ki je stavbi namenil ali spremembo namembnosti ali rušitev, pa ugotavlja tudi ministrstvo za okolje in prostor. Ministrstvo med drugim stanovalcem odgovarja, da občine ne morejo prisiliti, naj upošteva svoj odlok. Naj najdejo način, kako občino prisiliti, če sama tega noče storiti, pa je ministrstvu svetovala varuhinja človekovih pravic. Zgodilo se ni nič, poziva varuhinje na včerajšnji seji ni omenjal nihče razen stanovalcev in svetnika Levice Matije Kovača.
Celjski izbrisani?
Štefan Plavčak včeraj pred mestnimi svetniki: »Boleče je, ko se posega v dostojanstvo in pravičnost navadnega človeka.« FOTO: Špela Kuralt/Delo
Stanovalec Štefan Plavčak je pojasnil, da ni res, da bi se občina prav veliko angažirala pri tej zadevi, saj so pripravili en sam sestanek z Emo orodjarno, ki je v zadnjih letih svojo dejavnost razširila v šotora, postavljena na črno in oddaljena le 7,5 metra od hiše. Dodal je, da so svoja stanovanja kupovali v letih 1995 in 1996 in da tega seveda ne bi storili, če bi vedeli, kaj se bo zgodilo nekaj let kasneje: »Stanovalci se nismo niti odločili niti nismo bili seznanjeni s tem, da bodo tudi stanovanjski objekti razvrščeni v območje proizvodnih, servisnih in gospodarskih dejavnosti, še manj, da bomo zaradi tega trpeli, ampak je bila to odločitev odgovornih, ki sprejemajo prostorske plane na lokalni ravni.«
Sodelovanje občine z Emo orodjarno je v zadnjih letih bolj očitno, saj občina prav na pobudo orodjarne pripravlja spremembe odloka, s katerim bi legalizirali črni gradnji, za kateri je inšpektorat odločil, da ju je treba odstraniti do avgusta 2022. »Očitno je boljša matematična računica, da sto stanovalcev, seveda navadnih državljanov, izpuhti neznano kam, se jim vse uniči, se jih uniči, samo da se ustvarja dobiček in tudi na račun tega priteče v mestno blagajno še kakšen evro več,« je komentiral Plavčak.
V precej čustvenem govoru svetnikom je še dodal: »Če ste se odločili, da se izbriše vsa zgodovina gaberskega okoliša, ki je desetletja bogatil in prispeval k razvoju Celja z razvojno naravnanostjo sodobne industrije, se pa v nobenem primeru ne strinjam, da se pozabi na nas še tam živeče, kot da smo celjski izbrisani. Boleče je, ko se posega v dostojanstvo in pravičnost navadnega človeka.«
Zahteve stanovalcev
Stanovalci zahtevajo od občine ali nadomestna stanovanja ali izplačilo etažne lastnine ali popolno vzpostavitev enakega stanja, kot je bilo pred letom 2000. Plavčak je namreč med drugim povedal, da so imeli na tem območju tudi park z zelenico in igrali za otroke, dokler se tja ni na črno razširila orodjarna. »Tu seveda še ne omenjamo odškodnine za zavestno kršenje naših pravic iz ustave in ogrožanje naših življenj, zdravja in uničevanje lastnine ter vseh drugih pravic za polnih 18 let,« je še poudaril Plavčak.
Štefan Plavčak pred stavbo na Delavski 16 in 18, kjer življenje otežuje hrup zaradi neposredne bližine orodjarne. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Župan Šrot je že pred Plavčakovo obrazložitvijo stanja dejal, da na dejstvo, kaj Emo orodjarna postavi v prostorih, čeprav je to glasna stiskalnica, občina ne more vplivati: »Vrednost stanovanj pa v tem času ni padla, saj vemo, po kakšnih cenah so bila kupljena po Jazbinškovem zakonu.« Ko je Plavčak pojasnil, da so jih kupili v stečaju Ema, pa je Šrot dodal: »No, saj potem ni bistvene razlike.« Poudaril je še, da nelegalne gradbene posege sankcionira država: »S tem nima občina nič. Sodelovanje z orodjarno pa ni nič drugačno kot z drugimi gospodarskimi subjekti v občini. To območje pa že prej ni bilo idila, kot ste želeli prikazati. Če ste imeli zemljiške spore, s tem nima občina nič.«
Občinska uslužbenka Alenka Cizej je dejala, da je problem, ker na državni ravni ni odloka, ki bi omogočal merjenje vibracij, kar bi v tem primeru prav prišlo. Je pa tudi okrcala stanovalce: »Niste ponudili nobenih rešitev, tudi ko smo vas vprašali.« Že prej je povedala, da občina predlaga, da bi stanovanja odkupila Emo orodjarna, s čimer pa se stanovalci ne strinjajo, saj so prepričani, da bi zadeva trajala predolgo, računajo, da bi odkup trajal dvajset let! Ali kot je zaključil Plavčak: »Mi se s temi predlogi nismo nikoli strinjali. 18 let je mimo, od tega osem let intenzivno opozarjamo. Čas je. Skrajni čas je. Hrup imamo ves dan, večkrat na dan, tudi ponoči.«
Orodjarna je s šotoroma, ki ju je na črno postavila leta 2016, stanovalcem Delavske 16 in 18 (slikano z najvišjega nadstropja) vzela še park. Inšpektor je aprila 2016 izdal odločbo, da je treba šotora odstraniti, a je izvršba odložena do 8. avgusta 2022.
Grenak priokus
Plavčak je bil po seji nekoliko razočaran nad odzivom svetnikov, sicer pa zadovoljen, da jim je končno lahko predstavil problematiko. Večina svetnikov, ki je govorila, se je sicer zavzela za stanovalce, je pa Branko Verdev (SD), ki se je predstavil kot »stari emovec«, dejal, da je treba upoštevati tudi industrijo, ki zaposluje 250 ljudi in potrebuje svoj prostor. Svetnik Levice Matija Kovač pa je poudaril, da gre za tipičen primer, »ko za povečevanje dobička oziroma poslovnega cilja zasebnika državni organ ali občina sistematično spregleda osnovna načela dostojnega bivanja ljudi in konec koncev tudi njihovega premoženja«. Dodal je še, da se, če se zadeva ne bo rešila, ne bo ustavilo pri pozivih predsednika države, varuhinje človekovih pravic in ministrstva za okolje in prostor, ampak lahko občino čaka tudi nova tožba na evropskem sodišču za človekove pravice.
Kakšen bo razplet, še zdaleč ni znano, stanovalci so napovedali le, da se ne bodo vdali.
