V drugo vsi župani novi

V Savinjski regiji je drugi krog naplavil štiri čisto nove in enega, ki je funkcijo že opravljal.
Fotografija: Savinjska dolina z gradu Žovnek v Braslovčah. FOTO: Brane Piano
Odpri galerijo
Savinjska dolina z gradu Žovnek v Braslovčah. FOTO: Brane Piano

Celje – Če v mestnih občinah Celje in Velenje ni bil potreben drugi krog županskih volitev, saj sta jih suvereno spet dobila Bojan Kontič in Bojan Šrot, še v 25 občinah Savinjske regije pa so občani župane izvolili že v prvem krogu, je v petih občinah – v Slovenskih Konjicah, Vitanju, Šmarju pri Jelšah, Braslovčah in Gornjem Gradu – drugi krog prinesel tudi pet novih županov. No, med njimi je v Vitanju tudi nekdanji župan.
 

Slovenske Konjice: Usodna bazen in piščančja farma


Darko Ratajc. FOTO: osebni arhiv
Darko Ratajc. FOTO: osebni arhiv


Eno največjih presenečenj letošnjih lokalnih volitev v Savinjski regiji je gotovo zmaga Darka Ratajca v Slovenskih Konjicah. Ratajc, sicer direktor konjiškega zdravstvenega doma, je bil skupni kandidat SD, Desusa in SMC, v drugem krogu je dobil 52,5 odstotka glasov. Iz občine se poslavlja Miran Gorinšek, SLS, ki je pričakoval, da bo dobil še četrti mandat, po prvem krogu je dejal celo, da je četrti mandat realnost, saj da tako kaže politična matematika. Pričakoval je namreč tudi glasove kandidata SDS, sicer tudi poslanca Bojana Podkrajška. Vendarle so se volivci odločili drugače. Verjetno Gorinšku ni pomagalo dejstvo, da je občina zaprla bazen, pri tem pa svetniku dr. Jerneju Štromajerju (SD), ki je kasneje aktivno sodeloval pri Ratajčevi kampanji, ni hotela dati dokumentov glede bazena. Štromajer se je tudi zelo angažiral pri problemu umeščanja nove piščančje farme, eden od predvolilnih shodov je bil prav pohod proti farmi. Ratajc je dejal, da je bil njegov osnovni cilj kandidature, da zbudi Konjice: »Te so bile do zdaj povsem politično obvladane. Zavzemal se bom, da bomo izpolnili, kar smo obljubili v kampanji, in sicer drugačen pristop in več demokracije.«
 

Vitanje: Vrnitev že upokojenega župana


Slavko Vetrih. FOTO: osebni arhiv
Slavko Vetrih. FOTO: osebni arhiv


Pričakovano je v Vitanju slavil Slavko Vetrih, ki je občino vodil že od 2002 do 2014. Leta 2014 ga je na volitvah premagal Mirko Polutnik za vsega 21 glasov. V tokratnem drugem krogu sta se Vetrih in Polutnik ponovno pomerila, rezultat je bil bistveno manj tesen, za Vetriha je glasovalo 68,2 odstotka volivcev. Vetrih se je za ponovno kandidaturo odločil na prigovarjanje prijateljev: »Povratka nisem več računal. Ampak ljudje so tarnali, na koncu pa kakšne velike izbire pravzaprav ni.« Kot eno prvih nalog je napovedal zamenjavo direktorice občinske uprave: »V ponedeljek je konstitutivna seja, potem bomo pa videli, kaj se sploh dogaja.«
 

Šmarje pri Jelšah: V vsakem primeru bi imeli novega


Matija Čakš. FOTO: osebni arhiv
Matija Čakš. FOTO: osebni arhiv
 

Matija Čakš, ki se je lokalnih volitev udeležil s svojo listo, podprle pa so ga še SDS, SLS in NSi, je v drugem krogu dobil 67,3 odstotka glasov. Pričakovano več kot David Stupica, ki se je v drugi krog uvrstil za las, od tretjeuvrščenega Janka Šketa je dobil zgolj dva glasova več. Stupica je prav tako kandidiral na listi, ki je v občinskem svetu dobila tri svetniška mesta, prav toliko tudi lista Matije Čakša. Vendarle pa ima Čakš skupaj s svetniki, ki so jih dobile stranke, ki so ga podprle, v občinskem svetu večino, kot je povedal: »Skupaj imamo deset svetnikov, bomo pa z vsemi sodelovali, saj so vsi svetniki razumni ljudje. Si bom pa na občini najprej prizadeval za pozitivno delovno vzdušje, da bo vsak vedel, da lahko nekaj prispeva. Pregledali bomo že zastavljene projekte, da vidimo, kje smo.« Dosedanji župan Stanko Šket ni kandidiral.
 

Braslovče: Škoti odnesli Strojanška


Tomaž Žohar: FOTO: osebni arhiv
Tomaž Žohar: FOTO: osebni arhiv


Ni povsem jasno, kaj je pretehtalo, da je dosedanjega župana Braslovč Branimirja Strojanška v drugem krogu s 54,44 odstotka glasov premagal Tomaž Žohar. Žohar, sicer magister in v občini znan tudi kot predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Parižlje - Topovlje, bo funkcijo opravljal poklicno.
 
Razlogi za Strojanškovo slovo po dveh županskih mandatih (2010–2018) morda tičijo prav v tistem, kar Žohar govori o svojih županskih prioritetah: »Občinska uprava mora učinkovito pridobivati zunanje vire financiranja, sprejeti pa bo čim prej treba tudi občinski prostorski načrt (OPN) in s tem omogočiti 40-milijonsko investicijo v Šmatevžu pri Gomilskem.«
 
Spomnimo, da je škotska družba BSW Timber maja letos z vlado sklenila sporazum o investiciji v lesnopredelovalni center v Šmatevžu pri Gomilskem za 170 novih delovnih mest. Ker Braslovče nimajo oziroma morajo spremeniti OPN, po mnenju ministrstva za okolje in prostor pa se ne odzivajo z aktivnostmi za spremembo namembnosti zemljišča iz stanovanjskega v industrijsko, pa se investicija v pretežno kmetijski občini vse bolj odmika.
 
Strojanšek je na očitke odgovarjal, da je zaradi zapletov s prejšnjim OPN, zaradi katerega sta nekdanji župan Balant in podžupan Drča še zdaj v kazenskem postopku, previden pri uveljavitvi novega OPN, poleg tega pa mu iz Ljubljane ne odgovorijo na nekaj vprašanj o novi prostorski zakonodaji.
 
Za državni prostorski načrt (DPN) za traso hitre ceste po tretji razvojni osi Šentrupert–Velenje je občina Braslovče skupaj s Polzelo na ustavnem sodišču sprožila presojo, tudi novi župan Žohar pa bo moral počakati na odločitev ustavnih sodnikov. Sicer pa, če DPN ne bo razveljavljen, pravi, da bo upošteval večinsko voljo občanov. »Če bo treba, bomo izvedli referendum o trasi, saj ne gre, da bi ji nasprotovala ali jo podpirala le peščica občanov.«
 

Gornji Grad: Obvoznica mimo Ogradija


Anton Špeh. FOTO: osebni athiv
Anton Špeh. FOTO: osebni athiv


Stanko Ogradi, župan Gornjega Grada, je po 12 letih (2006–2018) v drugem krogu županstvo izgubil proti Antonu Špehu, direktorju družinskega podjetja Slikopleskarstva Špeh, in sicer ob 1305 udeležencih volitev za pičlih 41 glasov. Ogradiju so se očitno maščevala dolgoletna pregovarjanja z Ljubljano o obvoznici, čeprav sam za zavlačevanje ni kriv. Ves promet je namreč speljan skozi starinsko jedro z mogočno katedralo, Špeh pa ima ta problem tako rekoč vnaprej rešen. Ob izvolitvi je namreč povedal, da so geodetske odločbe že prispele, da bi se leta 2020 gradnja lahko že izvedla ali vsaj začela, država pa mora za cesto odkupiti le še tri parcele.
 
Njegov županski program predvideva oživitev obrtno-poslovne cone na lokaciji nekdanjega podjetja Smreka v stečaju. »Mali obrtniki so večino parcel že odkupili od Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec,« je povedal Špeh. Tudi Špeh bo župansko funkcijo opravljal poklicno, saj pravi, da ne more na občini nekoga nastaviti, če hoče narediti vse, kar si je zastavil in je obljubil.

Komentarji: