Z jedilnim oljem do cenejše položnice

Javne službe Ptuj so na Ptuju postavile sedem zabojnikov za ločeno zbiranje odpadnih jedilnih olj. Zakaj je treba olje zbirati ločeno od ostalih odpadkov?

Objavljeno
14. julij 2019 15.00
Posodobljeno
14. julij 2019 15.00
Eva Milošič, Ptujinfo
Eva Milošič, Ptujinfo
V nove zabojnike lahko prebivalci Mestne občine Ptuj odložijo jedilna olja (sončnična, olivna, lanena, sezamova itd.), torej olja, uporabljena za cvrtje jedi ali za konzerviranje hrane. Ohlajena olja je treba oddati v dobro zaprtih plastenkah, uporaba steklene embalaže ali ulivanje jedilnega olja v posodo sta prepovedana.

Plastenke je treba opremiti z nalepkami s podatki o odjemnem mestu. Etikete je mogoče dobiti na mestni blagajni Javnih služb Ptuj (na Ulici heroja Lacka 3) v zameno za kupon, ki so ga v poštni nabiralnik prejela vsa ptujska gospodinjstva.      
Odpadna jedilna olja je bilo doslej mogoče oddati le v zbirnem centru Cero Gajke, po novem pa tudi v zabojnikih pri štirih osnovnih šolah (dr . Ljudevita Pivka, Breg, Grajena in Ljudski vrt) ter pri trgovini Spar v Rabelčji vasi, na ekološkem otoku v Dravski ulici in pri nakupovalnem središču Qlandia.
 

Olje najprej za cvrtje, potem za gorivo


V družbi Javne službe Ptuj so dejali, da bo z zbiranjem odpadnega jedilnega olja mogoče celo prihraniti: »Na podlagi zbranih količin oddanih plastenk lahko obračunamo dobropis za posamezno odjemno mesto.« Na liter (le pravilno odloženega!) jedilnega olja bodo uporabniku obračunali dobropis v znesku 0,20 evra. Povedali so, da podobne zabojnike sicer poznajo tudi v drugih slovenskih občinah: »Smo pa verjetno prvi izvajalec javne službe, ki bo za ločeno zbiranje odpadnega olja občanom omogočil znižanje stroškov na položnici za ravnanje z odpadki.«

Razložili so, da gre oddano odpadno olje v predelavo in ponovno uporabo k določenemu prevzemniku: »Z ločenim zbiranjem odpadna jedilna olja odlagamo na okolju prijazen način, hkrati pa omogočimo tudi njegovo nadaljnjo predelavo, kot je na primer alternativno gorivo – biodiesel ali drugi energenti.« Za to je sicer potreben izvoz v druge države Evropske unije, saj predelovalcev pri nas ni.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije smo v naši državi leta 2015 (novejših podatkov ni na voljo) odložili 6.875 ton odpadnega jedilnega olja. Ta odpadek je predstavljal približno 5 odstotkov vse odpadne hrane.
 

Kaj ima olje z zatekanjem komunalnih odplak?


V Javnih službah Ptuj so opozorili, da v večini gospodinjstev odpadna jedilna olja in maščobe vlivajo v odtoke, s tem pa povzročajo ogromno okoljsko in gmotno škodo: »Ko se jedilna olja, maščobe in masti zlivajo v umivalnike, odtoke ali stranišča, se v ceveh ustvarijo blokade, ki lahko postopoma omejijo pretok odpadne vode iz gospodinjstva in povzročijo zamašitev kanalizacijskih cevi. Hkrati se pojavijo težave pri procesu čiščenja na biološki čistilni napravi in možnost zatekanja komunalnih odplak.«

V Slovenskem društvu za zaščito voda so dodali še, da tudi polivanje odpadnega olja po kompostih ali travnatih površinah ni ravno dobra zamisel: »To zaradi visoke organske obremenitve popolnoma onemogoči naraven razkroj in življenje mikroorganizmov. Sčasoma se spere v podzemlje do podtalnice, ki je v Sloveniji glavni vir pitnih voda.« Opomnili so: »Znan je podatek, da en liter odpadnega olja onesnaži milijon litrov pitne vode!«