Za milijonsko izgubo še nagrada
Odpravnina za direktorja Ceroza: Vsak mesec tri plače delavcev, za slovo še nagrada v višini štirih županskih plač
Odpri galerijo
zupani
Hrastnik – Vili Petrič, direktor zasavskega Ceroza, ki je leto 2017 končal katastrofalno – s kar 517.000 evri izgube – odhaja v pokoj; ob odhodu mu po kolektivni pogodbi pripada »nagrada«: odpravnina v višini treh plač, to je dobrih 12.000 evrov oziroma le dva tisočaka manj, kot znašajo plače štirih zasavskih županov skupaj.
Petričeva povprečna bruto plača je lani znašala 4050 evrov; bila je dobro desetino višja od plače vsakega od poklicnih zasavskih županov: Matjaža Švagana, Mirana Jeriča, Jasne Gabrič in Francija Rokavca. Ob slovesu bo torej Petrič domov odnesel zadnjo direktorsko plačo in še štiri županske za povrh. Povprečna bruto plača zaposlenih v Cerozu je sicer natančno trikrat nižja od direktorjeve: na podlagi delovnih ur je lani znašala 1350 evrov. Ali drugače: trije delavci Ceroza skupaj zaslužijo toliko kot direktor.
Po podatkih Romana Ciglarja, direktorja litijskega Komunalno-stanovanjskega podjetja in predstavnika v Cerozovi skupščini, so s Petričem, doslej edinim direktorjem Ceroza, saj ga je vodil vse od ustanovitve leta 2005, sklenili sporazum o prekinitvi individualne pogodbe. Vzrok, da so se odločili z njim raziti, je bilo porazno poslovanje v zadnjem letu, ki ga Petrič sicer pripisuje nenehnemu višanju cen obdelave lahkih frakcij, delovanju čistilne naprave in pojavu izcednih vod v Sedražu. Poleg polmilijonske izgube je Ceroz petim občinam ustanoviteljicam lani ostal dolžan še 570 tisočakov za najem infrastrukture. Sporazum s Petričem o prekinitvi individualne pogodbe začne veljati 31. oktobra.
Ko so na zadnji seji hrastniškega občinskega sveta, minuli četrtek, opozicijski svetniki, med njimi Gregor Pajič, Marko Funkl in Franci Bokal, želeli izvedeti, kolikšna odpravnina pripada Viliju Petriču, niso dobili konkretnega odgovora. »Kot je predvideno za upokojitev,« se je glasil »v celofan zaviti odgovor« pristojnih z občine. Alarm zaradi Ceroza so sprožili tudi trboveljski opozicijski svetniki SDS, pri čemer so predlog predsednika občinske SDS Boruta Dolanca, da skličejo izredno sejo na temo Ceroza, podprli še štirje drugi svetniki: dva samostojna Boris Moškon in Iztok Hribovšek ter svetnika SD Romana in Samo Guzej.
Petričeva povprečna bruto plača je lani znašala 4050 evrov; bila je dobro desetino višja od plače vsakega od poklicnih zasavskih županov: Matjaža Švagana, Mirana Jeriča, Jasne Gabrič in Francija Rokavca. Ob slovesu bo torej Petrič domov odnesel zadnjo direktorsko plačo in še štiri županske za povrh. Povprečna bruto plača zaposlenih v Cerozu je sicer natančno trikrat nižja od direktorjeve: na podlagi delovnih ur je lani znašala 1350 evrov. Ali drugače: trije delavci Ceroza skupaj zaslužijo toliko kot direktor.
Vili Petrič odhaja v pokoj.
Po podatkih Romana Ciglarja, direktorja litijskega Komunalno-stanovanjskega podjetja in predstavnika v Cerozovi skupščini, so s Petričem, doslej edinim direktorjem Ceroza, saj ga je vodil vse od ustanovitve leta 2005, sklenili sporazum o prekinitvi individualne pogodbe. Vzrok, da so se odločili z njim raziti, je bilo porazno poslovanje v zadnjem letu, ki ga Petrič sicer pripisuje nenehnemu višanju cen obdelave lahkih frakcij, delovanju čistilne naprave in pojavu izcednih vod v Sedražu. Poleg polmilijonske izgube je Ceroz petim občinam ustanoviteljicam lani ostal dolžan še 570 tisočakov za najem infrastrukture. Sporazum s Petričem o prekinitvi individualne pogodbe začne veljati 31. oktobra.
Skrivnostni Hrastničani in trboveljski alarm
Ko so na zadnji seji hrastniškega občinskega sveta, minuli četrtek, opozicijski svetniki, med njimi Gregor Pajič, Marko Funkl in Franci Bokal, želeli izvedeti, kolikšna odpravnina pripada Viliju Petriču, niso dobili konkretnega odgovora. »Kot je predvideno za upokojitev,« se je glasil »v celofan zaviti odgovor« pristojnih z občine. Alarm zaradi Ceroza so sprožili tudi trboveljski opozicijski svetniki SDS, pri čemer so predlog predsednika občinske SDS Boruta Dolanca, da skličejo izredno sejo na temo Ceroza, podprli še štirje drugi svetniki: dva samostojna Boris Moškon in Iztok Hribovšek ter svetnika SD Romana in Samo Guzej.
