Zakupnik v drevesnici zradiral drevesa

Na celjski občini trdijo, da je sečnjo v nekdanji drevesnici na lastno pest opravil kmet, s katerim so pogodbo že prekinili.

Objavljeno
11. april 2018 21.02
Posodobljeno
13. april 2018 19.21
Del nekdanje drevesnice propadlega Vrtnarstva Celje, kjer so še pred kratkim stala drevesa, je povsem prazen.

Celje – »Zdaj je vse v grozljivem stanju, zelo kruto so se znesli nad temi rastlinami,« razmere opisuje Irena Ašič, pobudnica za ohranitev drevesnice propadlega Vrtnarstva Celje kot drevesnega parka. V zadnjih dneh so drevesa v delu drevesnice posekali, občina s prstom kaže na zakupnika 3,5 hektara zemljišča, vendar noče povedati, kdo je to.

Ašičeva je za sečnjo dreves v nekdanji drevesnici izvedela povsem naključno: »Zdelo se mi je, da slišim žago. Ko sem prišla tja, pa je bilo že prepozno, drevesnica je bila po polovici že čisto posekana. Sečnja se je nadaljevala tudi včeraj, a jih je očitno nekdo obvestil, da so se pravočasno umaknili, da jih pri tem nihče ni zalotil.«

Območje drevesnice je v lasti Mestne občine Celje, ki je prav letos vseh svojih 35.000 kvadratnih metrov dala v zakup nekemu kmetu. »Oddali smo ga za eno leto, in sicer izključno za namen košnje trave. Pogodbeno dogovorjena najemnina znaša 277,94 evra na leto. Odločitev, da zemljišče oddamo v zakup, smo sprejeli na pobudo kmeta. S tem smo želeli razbremeniti režijski obrat občine, ki je do takrat skrbel za košnjo. Zakupnika smo že seznanili, da pomenijo izvedeni posegi kršitev pogodbenih določil in da so vzrok za takojšnjo, brezpogojno odpoved predmetne pogodbe. Po ugotovitvi nastale škode bomo zoper najemnika uporabili vsa razpoložljiva pravna sredstva za zavarovanje interesov občine,« so na vprašanja Dela odgovorili iz uprave občine, ki jo vodi župan Bojan Šrot. A čeprav so na občini vso odgovornost za posek naprtili kmetu, njegovega imena ne želijo razkriti: »Menimo, da za to tudi ni potrebe.«

Poplavna varnost?

Celjani so za to, da bi nekdanja drevesnica postala drevesni park, podpisovali tudi peticijo, vendar dlje od zbiranja podpisov ni šlo. Prostorski načrt za to območje predvideva tako kmetijska kot stavbna zemljišča, ministrstvo za okolje in prostor pa namerava na delu nekdanje vrtnarije graditi nadomestni protipoplavni ukrep, ki bi obvaroval Celje do gradnje zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini. Gre za visok nasip, o katerem se krešejo mnenja, ali je z vidika poplavne varnosti sploh potreben. Zagotovo pa je nujen za pozidavo na območju nekdanje mlekarne, kjer si družba GM Invest prizadeva za gradnjo do devet vila blokov.

Kako daleč so prostorski načrti, ki bi dovoljevali gradnjo vila blokov, nam z občine niso utegnili odgovoriti, prav tako še čakamo na odgovore okoljskega ministrstva glede načrtovanega nasipa. Ali so vsi ti načrti povezani s sečnjo dreves, ni znano. Ašičeva pa gleda naprej: »Mogoče bomo pa zadovoljni s tem, kar nam je ostalo. Zdaj nima smisla žalovati za rastlinami, ki so tu zato, da se nekaj naučimo. Če to ni zadosti velika lekcija, se bo pač še nadaljevala.«