Zasavcem cesto, Preboldu poplavno zaščito
Povezava Trbovelj z avtocesto: Sprejemljiva le trasa nad protipoplavnimi nasipi iz materiala z izkopov.
Odpri galerijo
zmaga Silvo Slaček
Trbovlje, Prebold – Trideset let že v Preboldu čakajo na večmilijonska vlaganja v protipoplavno zaščito ob reki Bolski. Vsaj dvakrat toliko desetletij navezavo na avtocesto skozi Prebold čakajo tudi Zasavci. Če bi oba projekta združili, je prepričan župan Prebolda Vinko Debelak, bi bili oboji »bliže sanjam«. A te imajo še eno veliko »napako«: traso, ki za Prebold ni sprejemljiva.
Dobrih 19 kilometrov dolga trasa G3 bi Trbovlje in Hrastnik z avtocesto Koper–Šentilj povezala pri Šentrupertu, v precejšnjem delu pa bi potekala tudi čez ozemlje občine Prebold. Toda zaradi že pred leti sprejete strategije prostorskega razvoja občine je trasa G3 neizvedljiva, trdi Debelak: »Za nas je edina sprejemljiva trasa, ki takoj iz Šentruperta krene proti zahodu in nad vsaj že dvajset let načrtovanim protipoplavnim nasipom zahodno od Kaplje vasi steče v prvi predor pod Žvajgo, izstopi v Mariji Reki in tam ponovno vstopi v naslednji predor, ki se konča nad Trbovljami.« Ta, v bistvu neformalna preboldska trasa je nekoliko krajša od G3, teče pretežno čez travnike in ne čez hmeljišča, za katera so prebivalci Savinjske doline sicer zelo občutljivi. Zaradi dveh nekoliko daljših predorov od predvidenih cenejša ne bila, ocenjuje Debelak. Investicija v G3 je sicer ocenjena na dobrih 222 milijonov evrov, dokončali pa bi jo do leta 2028.
Trasa, pri kateri bodo vztrajali v Preboldu, Zasavcev ne bi v ničemer prikrajšala, neprecenljive vrednosti pa bi bila v kombinaciji s protipoplavnimi nasipi. Ogromne količine materiala z izkopov bi namreč lahko uporabili za gradnjo nasipov, pravi Debelak: »Doslej nismo imeli prave priložnosti predstaviti te načrte in povedati, da je bilo prvotno predvidenih deset suhih zadrževalnikov, potem osem pa šest, vmes je bil govor celo o tem, da če uredimo strugo Savinje in Bolske, zadrževalnikov niti ne potrebujemo …« V zadnjega četrt stoletja so večji poplavni dogodki v Sloveniji po oceni okoljskega ministrstva povzročili 1,8 milijarde evrov škode, od tega samo med letoma 2007 in 2014 milijardo. To pomeni, da v zadnjih desetih letih v Sloveniji poplave na leto povzročijo približno 120 milijonov evrov neposredne škode. Upoštevajoč posredno škodo (izpad prihodkov gospodarskih subjektov, propad podjetij, prekinjene infrastrukturne in komunikacijske povezave ...), ta številka po grobih ocenah znaša celo 150 milijonov evrov. V primeru razlitja bi Bolska ogrozila skoraj štiristo domov.
Občina Prebold bo v 16-odstotnem deležu sofinancirala tudi koordinatorja za pripravo regionalnega prostorskega dokumenta, ki ga je z razpisom v dogovoru s Hrastničani in Preboldčani iskala, in kot je upati, tokrat vendarle našla, občina Trbovlje. V drugo sta prispeli dve prijavi, postopek izbora še ni končan.
Dobrih 19 kilometrov dolga trasa G3 bi Trbovlje in Hrastnik z avtocesto Koper–Šentilj povezala pri Šentrupertu, v precejšnjem delu pa bi potekala tudi čez ozemlje občine Prebold. Toda zaradi že pred leti sprejete strategije prostorskega razvoja občine je trasa G3 neizvedljiva, trdi Debelak: »Za nas je edina sprejemljiva trasa, ki takoj iz Šentruperta krene proti zahodu in nad vsaj že dvajset let načrtovanim protipoplavnim nasipom zahodno od Kaplje vasi steče v prvi predor pod Žvajgo, izstopi v Mariji Reki in tam ponovno vstopi v naslednji predor, ki se konča nad Trbovljami.« Ta, v bistvu neformalna preboldska trasa je nekoliko krajša od G3, teče pretežno čez travnike in ne čez hmeljišča, za katera so prebivalci Savinjske doline sicer zelo občutljivi. Zaradi dveh nekoliko daljših predorov od predvidenih cenejša ne bila, ocenjuje Debelak. Investicija v G3 je sicer ocenjena na dobrih 222 milijonov evrov, dokončali pa bi jo do leta 2028.
Trideset let že čakajo na nasipe ob Bolski
Trasa, pri kateri bodo vztrajali v Preboldu, Zasavcev ne bi v ničemer prikrajšala, neprecenljive vrednosti pa bi bila v kombinaciji s protipoplavnimi nasipi. Ogromne količine materiala z izkopov bi namreč lahko uporabili za gradnjo nasipov, pravi Debelak: »Doslej nismo imeli prave priložnosti predstaviti te načrte in povedati, da je bilo prvotno predvidenih deset suhih zadrževalnikov, potem osem pa šest, vmes je bil govor celo o tem, da če uredimo strugo Savinje in Bolske, zadrževalnikov niti ne potrebujemo …« V zadnjega četrt stoletja so večji poplavni dogodki v Sloveniji po oceni okoljskega ministrstva povzročili 1,8 milijarde evrov škode, od tega samo med letoma 2007 in 2014 milijardo. To pomeni, da v zadnjih desetih letih v Sloveniji poplave na leto povzročijo približno 120 milijonov evrov neposredne škode. Upoštevajoč posredno škodo (izpad prihodkov gospodarskih subjektov, propad podjetij, prekinjene infrastrukturne in komunikacijske povezave ...), ta številka po grobih ocenah znaša celo 150 milijonov evrov. V primeru razlitja bi Bolska ogrozila skoraj štiristo domov.
Občina Prebold bo v 16-odstotnem deležu sofinancirala tudi koordinatorja za pripravo regionalnega prostorskega dokumenta, ki ga je z razpisom v dogovoru s Hrastničani in Preboldčani iskala, in kot je upati, tokrat vendarle našla, občina Trbovlje. V drugo sta prispeli dve prijavi, postopek izbora še ni končan.
