

Z nižjimi temperaturami, vetrom in začetkom kurilne sezone se spremenijo tudi razmere, ki jim je vsak dan izpostavljena koža. Zrak postaja bolj suh, prehodi med ogrevanimi prostori in hladnejšo zunanjostjo pa lahko hitro povzročijo občutek zategovanja, hrapavost in večjo občutljivost.
Prav zato je jesen primeren čas, da več pozornosti namenimo kožni barieri – zaščitni plasti kože, ki skrbi, da vlaga ostaja v njej, dražeče snovi iz okolja pa zunaj. Med pomembnimi sestavinami te bariere so ceramidi, lipidi, ki jih koža proizvaja tudi sama.
Prehod iz toplega poletnega vremena v hladnejše mesece je za kožo precejšnja sprememba. Zunaj se temperature nižajo, v notranjih prostorih pa začne delovati ogrevanje, zaradi katerega je zrak pogosto bolj suh.
Nizke temperature in nizka zračna vlaga lahko vplivajo na delovanje kožne bariere in povečajo izgubo vode iz kože. Posledice najprej opazimo kot zategovanje in hrapavost, pri občutljivejši koži pa se lahko pojavijo tudi luščenje, srbečica ali rdečica.
Jesen je zato dober trenutek za postopno prilagoditev nege, še preden koža postane izrazito izsušena.
Ceramidi so vrsta lipidov oziroma maščobnih molekul, ki so naravno prisotne v zunanji plasti kože. Skupaj s holesterolom in maščobnimi kislinami pomagajo oblikovati njeno zaščitno pregrado.
Njihovo delovanje se pogosto ponazori s primerjavo z zidom: kožne celice predstavljajo opeke, lipidi med njimi pa nekakšno malto, ki strukturo drži skupaj.
Če ta plast oslabi, voda iz kože hitreje izhlapeva, koža pa postane bolj suha in dovzetna za zunanje vplive.
Koža ob koncu poletja ni nujno v najboljšem stanju. Sonce, slana ali klorirana voda, višje temperature ter pogostejše čiščenje lahko v toplih mesecih povečajo njeno obremenitev.
Jeseni temu sledijo veter, hladnejši zrak in ogrevani prostori, zato se lahko občutek suhosti hitro stopnjuje.
V tem obdobju je zato smiselno nekoliko zmanjšati vse, kar kožo dodatno obremenjuje – zelo vročo vodo, agresivno čiščenje in prepogosto luščenje – ter več pozornosti nameniti vlaženju in obnovi zaščitne plasti kože.
Ceramide danes najdemo predvsem v kremah, losjonih in drugih izdelkih, namenjenih vlaženju in podpori kožni barieri.
Na seznamu sestavin se lahko pojavijo pod različnimi poimenovanji, na primer Ceramide NP, Ceramide AP ali Ceramide EOP.
Vendar zgolj prisotnost ceramidov še ne pove vsega o kakovosti izdelka. Pomembna je celotna formulacija, saj ceramidi v koži ne delujejo sami, temveč skupaj z drugimi lipidi, predvsem holesterolom in maščobnimi kislinami.
Pri jesenski negi je zato pogosto bolj pomembno izbrati dobro oblikovan vlažilni izdelek kot pa iskati čim več posameznih aktivnih sestavin.
Ceramide največkrat povezujemo s suho in občutljivo kožo, vendar so naraven del zaščitne plasti vseh tipov kože.
Pogosto jih najdemo tudi v izdelkih za kožo z oslabljeno bariero. Njihovo vlogo so raziskovali denimo pri atopijskem dermatitisu, pri katerem so spremembe v količini in sestavi ceramidov dobro dokumentirane.
Pri kožnih boleznih kozmetična nega seveda ne nadomešča zdravljenja, ki ga predpiše dermatolog.
Jesen je tudi čas za previdnejšo uporabo aktivnih sestavin
Po poletju številni v nego znova vključijo retinol, kisline in druge aktivne sestavine, ki jih v obdobju intenzivnejšega sonca uporabljajo redkeje.
Takrat je skrb za kožno bariero še posebej pomembna. Če začne koža peči, se močneje luščiti ali je izrazito razdražena, dodajanje vedno novih učinkovin običajno ni najboljša rešitev.
Pogosto pomaga že bolj preprosta rutina: nežno čiščenje, dobro vlaženje in krema, ki podpira zaščitno plast kože.
Jesenska suhost se ne pojavlja le na obrazu. Hitro jo opazimo tudi na rokah, golenih in komolcih.
Daljše prhanje z vročo vodo, ki v hladnejših dneh še posebej prija, lahko težavo še poslabša. Boljša izbira je mlačna voda, po prhanju pa vlažilni losjon ali krema.
Izdelek je najbolje nanesti kmalu po prhanju, ko je koža še nekoliko vlažna.
Prehod na jesensko nego ne pomeni, da je treba zamenjati vse izdelke na kopalniški polici.
Pogosto zadostujejo manjše spremembe: nekoliko bogatejša krema, nežnejše čiščenje, manj pogosto luščenje in dosledno vlaženje. Zaščita pred soncem pa ostaja del jutranje rutine tudi takrat, ko so dnevi hladnejši in oblačnejši.
Ceramidi pri tem niso čudežna sestavina, temveč nekaj precej bolj osnovnega: del mehanizma, s katerim koža ohranja svojo zaščitno funkcijo. Prav zato so jeseni, ko je ta plast bolj na preizkušnji, še posebej dobrodošli.
Komentarji