Starši otrokom dajejo prehranska dopolnila po nepotrebnem, opozarja pediatrinja

Ko se začne sezona prehladov in viroz, številni starši posežejo po vitaminih, mineralih in probiotikih. Pediatrinja Kristina Stare, ki deluje v društvu PetPediatrinj, ki ga je ustanovila skupaj s kolegicami v želji, da staršem strokovno in razumljivo približajo vsebine o otroškem zdravju, opozarja, da jih zdrav otrok praviloma ne potrebuje.

Z vrnitvijo otrok v vrtce in šole se praviloma začne tudi obdobje pogostejših prehladov in drugih okužb. Še posebno pri predšolskih otrocih se lahko zdi, da je otrok komaj dobro okreval, pa že znova kašlja ali mu teče iz nosu. Starši zato pogosto iščejo načine, kako bi njegovo odpornost okrepili, ponudba prehranskih dopolnil, ki obljubljajo podporo imunskemu sistemu, pa je velika.

Toda specialistka pediatrije Kristina Stare opozarja, da pogosto zbolevanje v zgodnjem otroštvu samo po sebi ni znak slabe odpornosti. Imunski sistem se v tem obdobju še razvija in se ob stikih z različnimi povzročitelji bolezni uči odzivanja. V predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju je zato lahko običajnih tudi od šest do osem okužb na leto.

Najprej spanec, gibanje in pestra prehrana

Za otrokovo odpornost po besedah pediatrinje največ naredimo z osnovami: »Najboljše, kar lahko starši naredijo za zdrav imunski sistem, je uravnotežena zdrava prehrana, dovolj spanja in počitka, ter redno gibanje na svežem zraku. Tudi higiena rok in neizpostavljenost cigaretnemu dimu pomembno zmanjšata tveganje za okužbe. Cigaretni dim namreč uničuje resice celic v dihalni sluznici. Dihalne poti se zato slabše čistijo, bolezenski mikrobi pa imajo več priložnosti, da povzročijo bronhiolitis ali pljučnico.«

Pri zdravem otroku zato preventivno poseganje po različnih vitaminskih pripravkih praviloma ni potrebno. Stare poudarja: »Rutinsko jemanje prehranskih dopolnil pri zdravih otrocih za preprečevanje okužb ni priporočljivo.« Njihov učinek je po njenih besedah majhen, pojavijo pa se lahko tudi neželeni učinki.

Drugače je, kadar pediater ugotovi pomanjkanje določenega hranila ali ima otrok zaradi načina prehranjevanja oziroma zdravstvenega stanja posebne potrebe. Tak primer je pomanjkanje železa pri slabokrvnosti ali vitamina B12 pri otrocih, ki ne uživajo živil živalskega izvora.

Posebno mesto ima vitamin D. Pediatri priporočajo njegovo dodajanje dojenčkom, pri starejših otrocih in odraslih pa predvsem v delu leta, ko je sončne svetlobe manj. Pomemben je tudi ustrezen vnos maščobnih kislin omega 3, ki jih lahko zagotovimo z rednim uživanjem rib.

Izogibajmo se nagrajevanju s sladkarijami, ker to ustvarja občutek, da je zdrava hrana kazen, sladkarije pa nagrada. Foto: Shutterstock 

Tudi z vitamini je mogoče pretiravati

Prepričanje, da z vitamini otroku ne moremo škodovati, je lahko nevarno. Pri nekaterih vitaminih je mogoče preseči varen vnos, še posebno pri vitaminih A, D, E in K, ki se kopičijo v telesu. Težave lahko povzroči tudi prevelik vnos železa.

Prehranska dopolnila lahko poleg želenih učinkovin vsebujejo sestavine, ki za otroke niso najprimernejše, denimo kofein, določene rastlinske izvlečke, sladila ali barvila. Pozorni moramo biti tudi, če otrok jemlje zdravila, saj lahko posamezni dodatki vplivajo na njihovo delovanje.

Pediatrinja posebej svetuje previdnost pri izdelkih neznanega izvora, predvsem tistih, kupljenih prek spleta. Če je prehransko dopolnilo potrebno, naj starši preverijo njegovo sestavo, morebitne alergene, priporočeno odmerjanje ter izberejo izdelek preverjenega proizvajalca.

Kaj pa, če otrok skoraj ničesar noče jesti?

Izbirčnost je pogosta skrb staršev, vendar tudi ta še ne pomeni, da otrok potrebuje multivitaminski pripravek. V določenih razvojnih obdobjih je zavračanje novih živil običajno. »Če je otrok izbirčen, to še ne pomeni, da takoj potrebuje prehranske dodatke, saj je takšno vedenje v določenih obdobjih razvoja povsem normalno. Starši lahko veliko naredijo z vztrajnostjo in potrpežljivostjo – nova živila je smiselno večkrat ponuditi, saj otrok pogosto potrebuje več poskusov, preden jih sprejme,« pravi sogovornica in dodaja, da pomaga tudi zgled staršev ter vključevanje otroka v pripravo obroka.

Pomemben je reden ritem obrokov in ne preveč vmesnih prigrizkov. Prav tako hrane ni dobro spreminjati v sistem nagrad in kazni – denimo tako, da otrok sladico dobi šele, ko poje zelenjavo.

Če pa otrok uživa izrazito malo hrane, ne napreduje ustrezno v rasti ali celo izgublja telesno težo, je potreben posvet s pediatrom. Ta lahko presodi, ali obstaja pomanjkanje in ali so prehranska dopolnila upravičena.

Nekatera dopolnila vsebujejo sestavine, ki niso primerne za otroke, kot so kofein, določeni rastlinski izvlečki, umetna sladila ali barvila, ki lahko sprožijo alergijske reakcije ali prebavne težave. Foto: Shutterstock 

Probiotikov prav tako ne potrebuje vsak otrok

Podobno velja za probiotike. V nekaterih okoliščinah so lahko koristni, denimo ob zdravljenju z antibiotiki ali pri določenih prebavnih težavah, vendar njihovo vsakodnevno jemanje pri zdravem otroku ni potrebno.

Pomembno je tudi, kateri probiotični sev vsebuje pripravek, saj vsi probiotiki nimajo enakih učinkov. Za vsakodnevno podporo črevesni mikrobioti imajo prednost običajna živila, kot so jogurt, kefir, kislo mleko in druga fermentirana živila.

Prehranska dopolnila so tako lahko pomembna pomoč takrat, ko zanje obstaja jasen razlog, niso pa bližnjica do močnejšega imunskega sistema. Za večino zdravih otrok ostajajo najpomembnejši pestra prehrana, gibanje, dovolj spanja in zdrave vsakodnevne navade.