Vzemi si čas za fiko*

Fika. Tako pravijo Švedi odmoru za kavo, ki pa je precej več kot zgolj premor s skodelico kave v roki. Je del vsakdanjega življenja in priložnost, da se za trenutek ustavimo, poklepetamo in si privoščimo nekaj sladkega. Stockholm je za to kot nalašč. Švedska prestolnica je razpotegnjena med otoki, zalivi in mostovi, zato ji pravijo tudi skandinavske Benetke. Mesto je zgrajeno na štirinajstih otokih med jezerom Mälaren in Baltskim morjem, voda pa je tako pomemben del njegove podobe, da je težko dolgo hoditi, ne da bi se znašli ob njej.

Stockholm je mesto, ki ga je mogoče raziskovati peš, s podzemno železnico, tramvajem, avtobusom ali po vodi. Jeseni, ko je dnevne svetlobe manj kot poleti, je dobro načrtovanje še pomembnejše. A prav jesenske barve in nekoliko počasnejši utrip dajo mestu poseben značaj.

Stockholm FOTO: Ola Ericson

Staro mesto, kjer se vse začne

Za prvi stik s Stockholmom je skoraj obvezen sprehod po Gamla Stanu. Najstarejši del mesta leži na otočku sredi prestolnice, njegove ozke tlakovane ulice pa obdajajo stavbe, katerih zgodovina sega več stoletij nazaj. Danes so med njimi trgovinice, restavracije, galerije in kavarne, zaradi česar je Gamla Stan prijetna mešanica zgodovine in sodobnega mestnega življenja.

Središče starega mesta je trg Stortorget z značilnimi pisanimi pročelji. Tu je tudi Nobelov muzej, posvečen zgodovini Nobelove nagrade in ljudem, ki so jo prejeli. V bližini stoji Storkyrkan, stockholmska katedrala, nad vsem pa bdi kraljeva palača Kungliga Slottet. Današnja palača je bila dokončana leta 1754, potem ko je prejšnjo rezidenco leta 1697 uničil požar. Z več kot 600 sobami je ena največjih kraljevih palač v Evropi, del njenih prostorov pa je odprt za obiskovalce. Če imamo čas, si velja ogledati kraljeve apartmaje, zakladnico in muzejske zbirke.

Na Stortorgetu si lahko privoščimo tudi tisto, zaradi česar smo sploh začeli pripoved o Stockholmu – fiko. Švedska tradicija odmora ob kavi in pecivu je eden tistih drobnih običajev, zaradi katerih mesto spoznavamo drugače. V Stockholmu je vredno kdaj pa kdaj odložiti zemljevid in preprosto sedeti ob skodelici kave ter opazovati ljudi.

Ladja Vasa v istoimenskem muzeju v Stockholmu FOTO: Anneli Karlsson, Vasa Museum

Vasa, švedski ponos

Če imamo na voljo le čas za ogled enega muzeja v Stockholmu, je težko spregledati Vaso. V muzeju na otoku Djurgården je razstavljena mogočna 69 metrov dolga bojna ladja, ki je 10. avgusta 1628 na svoji prvi plovbi potonila v stockholmskem pristanišču.

Vasa ni prišla daleč. Po približno dvajsetih minutah plovbe jo je začelo nagibati, skozi odprtine za topove pa je vdrla voda. Ladja se je potopila v neposredni bližini obale. Na krovu so bili poleg mornarjev tudi drugi potniki, med njimi ženske in otroci, večina pa je nesrečo preživela. Vzrok za katastrofo je bil predvsem konstrukcijski. Vasa je bila za svoj čas izjemno velika in močno oborožena ladja, zaradi česar je bilo težišče previsoko. Pri prvem močnejšem sunku vetra se je preveč nagnila, voda pa je skozi odprtine za topove zalila spodnjo palubo.

Ladjo so po več kot treh stoletjih, leta 1961, dvignili z morskega dna. Zaradi posebnih razmer v Baltskem morju je bila izjemno dobro ohranjena. Danes je več kot 98 odstotkov ladje izvirne, zato velja Vasa za najbolje ohranjeno ladjo iz 17. stoletja na svetu.

Muzej okoli nje pripoveduje zgodbo o gradnji, potopu, življenju na krovu in zahtevnem reševanju. Vasa pa tudi danes ni povsem brezskrbna muzejska razstava. Les se zaradi svoje starosti počasi spreminja, zato je njegovo ohranjanje zahtevna naloga. V muzeju natančno nadzorujejo temperaturo in druge pogoje, da bi ladja ostala čim dlje ohranjena za prihodnje generacije.

Jeseni je obisk še posebno primeren. Muzej je od oktobra do aprila odprt vsak dan od 10. do 17. ure, ob sredah do 20. ure. Vstopnica za odrasle v tem obdobju stane 195 švedskih kron, za obiskovalce do 18. leta je vstop brezplačen.

Umetnost na podzemni železnici v Stockholmu FOTO: Visit Stockholm

Mesto z višine in z vode

Stockholm je lepo mesto za opazovanje z drugačne perspektive. Ker je zgrajen na otokih in nima veliko visokih stavb, se mestna panorama precej razlikuje od podobe večjih evropskih prestolnic. Eden lepših razgledov je s sprehajalne poti Monteliusvägen, od koder se odpre pogled proti Gamla Stanu, mestni hiši in vodi. Zanimiv je tudi Fjällgatan, s katerega lahko opazujemo pristanišče, Djurgården in širšo mestno panoramo.

Še drugače Stockholm spoznamo z ladjice. Voda ni zgolj kulisa, temveč eden ključnih delov življenja v mestu. Iz središča se lahko odpravimo na krajšo panoramsko plovbo ali pa se podamo dlje, na stockholmsko otočje.

To je ena od posebnosti prestolnice, ki je pri enodnevnem obisku pogosto ne uspemo zares doživeti. Stockholm je namreč obdan z ogromnim arhipelagom, ki ga sestavlja približno 30.000 otokov in čeri. Nekateri so neposredno povezani z mestom, drugi so dostopni z ladjami in ponujajo povsem drugačno, bolj umirjeno podobo Švedske.

Jeseni je mogoče otočje doživeti tudi nekoliko bolj pustolovsko. Med aktualnimi ponudbami so vodeni izleti s kajaki, ki združujejo jesensko raziskovanje otokov, fiko v naravi in po želji še savno.

Muzej Fotografiska v Stockholmu FOTO: Julia Donka

Fotografija v ospredju

Za ljubitelje fotografije je zanimiv postanek v Fotografiski. Medtem ko je bila nekoč predvsem prostor za fotografske razstave, se je razvila v mednarodno prizorišče sodobne fotografije z razstavami, dogodki, restavracijo in kavarno z razgledom.

Stockholm ima še eno posebnost, ki jo lahko odkrivamo s fotoaparatom. Njegova podzemna železnica velja za eno največjih umetnostnih galerij na svetu. Številne postaje krasijo poslikave, skulpture in druge umetniške intervencije. Med najbolj zanimivimi so Kungsträdgården, T-Centralen in Stadion. Tako lahko tudi navadno vožnjo z metrojem spremenimo v manjši umetniški izlet.

Nobelov muzej, Stockholm FOTO: Staffan Eliasson

Jesen prinaša nove razloge za obisk

Čeprav lahko Stockholm osnovno spoznamo v 24 urah, bi bilo škoda ostati samo pri največjih znamenitostih. Jesen prinese nekoliko počasnejši ritem in bogat kulturni program. Med 9. in 18. oktobrom bo mesto gostilo Stockholm Jazz Festival, enega od večjih jesenskih glasbenih dogodkov. Za družine bo posebej zanimiv čas švedskih jesenskih počitnic. Med 24. oktobrom in 1. novembrom bo Viking Museum pripravil program z vikinškimi zgodbami, iskanjem pošasti in drugimi družinskimi doživetji.

Stockholm pa letos dobiva tudi nekaj novih kulturnih razlogov za obisk. Muzej vzhodnoazijskih starin na Skeppsholmu je po večletni prenovi vrata znova odprl 19. septembra. Na istem otoku se 22. oktobra napoveduje tudi odprtje novega doživetja Dinos Experience, namenjenega obiskovalcem, ki bi radi stopili v svet dinozavrov.

Kako do Stockholma?

Najhitreje bomo do Stockholma pripotovali z letalom na letališče Stockholm Arlanda, a trenutno direktna povezava iz Slovenije ne obstaja, zato bo potrebno leteti prek katerega od evropski vozlišč. 

Z letališča do središča mesta je najhitrejši Arlanda Express, ki pot opravi v približno 18 minutah. Pri načrtovanju poti je smiselno preveriti aktualne cene in morebitne spletne ponudbe, saj se cene vozovnic spreminjajo.

Za premikanje po mestu je zelo uporaben javni promet, ki ga sestavljajo podzemna železnica, avtobusi, tramvaji in vodni avtobusi. Če prenočujemo v središču, bomo velik del najpomembnejših znamenitosti lahko obiskali peš, za daljše razdalje pa je javni prevoz najbolj praktična izbira.

Čas za fiko, kot pravijo Švedi odmoru za kavo. FOTO: Oskar Scheller

Stockholm je mesto, ki ga v 24 urah lahko okusimo, nikakor pa ga ne moremo zares spoznati. Gamla Stan, kraljeva palača, Vasa, mestna hiša, Fotografiska in pogled na vodo bodo dovolj za prvi vtis. Toda prav takrat, ko imamo občutek, da smo videli najpomembnejše, ugotovimo, da je Stockholm šele začel pripovedovati svojo zgodbo. Zato je 24 ur lahko odličen začetek, ne pa tudi konec potovanja.

* Fika je v švedščini, kot smo v članku že večkrat omenili, več kot le odmor za kavo.