Bo twingo res najbolje prodajan električni avto pri nas?

Renault je te dni uradno začel v Sloveniji prodajati novega električnega twinga, za katerega imajo precejšnja pričakovanja. Prodaja pri nas se je začela sočasno s Francijo, kjer si med velikimi trgi Renault od twinga pričakovano tudi največ obeta. V Revozu trenutno izdelajo 200 vozil na dan, proizvodnja naj bi postopno še zrasla.

Po besedah Petra Nevistića, direktorja družbe GA Adriatic, ki med drugim skrbi za zastopstvo in prodajo znamke Renault, so že pred začetkom polne prodaje našli sto kupcev, verjame, da bo to najbolje prodajani električni avtomobil v Sloveniji in Evropi. Nevistić upa, da bo subvencija ostala, in če bo, pričakujejo od 50 do 80 prodanih vozil na mesec. S 7200 evri državnega denarja se namreč precej zniža cena tega mestnega in primestnega modela, ki sega od nekaj manj kot 20 tisoč tja do 22 tisoč evrov.

Kot je znano, je bil razvoj twinga hiter, pripravili so ga v 22 mesecih, priprava v tovarni v Novem mestu pa je trajala le 16 mesecev. Kot je povedal direktor Revoza Jože Bele, jih trenutno izdelajo 200 na dan, junija, ko se bo popolnoma prenehala proizvodnja clia prejšnje generacije, bo dnevna proizvodnja dosegla 300 vozil. Avtomobil ima 2300 sestavnih delov, proizvodnja vsakega traja 20 ur, kar je nekaj več kot pri cliu, a z razlogom, saj zdaj sami izdelujejo sedeže in odbijače. Motor in baterija prihajata iz Kitajske, slednjo bo sčasoma podjetje Catl začelo sestavljati na Madžarskem.

Vsak dan v Revoz sestavne dele pripelje od 40 do 50 tovornjakov. Twinga izdelujejo na isti liniji kot clia, dokler bo ta še v proizvodnji, po kratkem ogledu proizvodnje je to dokaj pester in prilagodljiv proces. Proti koncu leta ali v začetku naslednjega se bosta twingu pridružila mala električna avtomobila znamk Nissan in Dacia. Z njima si v Revozu morda obetajo, da bodo enoizmensko delo razširili na dve izmeni. Na vprašanje o nedavnih poročilih o višjih zahtevah delavcev prek sindikata je Bele dejal, da so razmere v tovarni stabilne, da si prizadevajo za motivacijsko politiko in konkurenčnost.