Carine ne bodo pomagale, če se ameriški avtomobili ne bodo skrčili

Donald Trump žuga vsemu svetu, čedalje bolj ga motijo tudi razmere na avtomobilskem trgu. Jezen je, ker v ZDA uvažajo veliko tujih avtomobilov, obenem pa je prepričan, da v Aziji in Evropi kupujemo premalo ameriških vozil.

Ameriški predsednik grozi s carinami, a bolje bi bilo, da bi se v ameriški avtomobilski industriji pogledali v ogledalo. Morda bi bila trgovinska vojna manj stresna, če bi Trump najprej preučil, kakšne avtomobile sploh proizvajajo v ZDA in kakšne kupujemo drugod po svetu.

Preveč avtomobilov, premalo kupcev: nevarna spirala Kitajske

Na Reutersu so v obširni analizi ugotovili, da na Japonskem in v Evropi kupujejo le malo ameriških avtomobilov predvsem zato, ker so preveliki in ker porabijo preveč goriva. Marsikje po svetu zato vidimo, da prevladujejo modeli, kot so toyota corolla, honda civic, volkswagen golf in renault clio, zelo malo pa je zajetnih primerkov znamk Chevrolet in Cadillac.

Ko se torej Trump pritožuje, zakaj japonski in evropski proizvajalci prodajo na milijone avtomobilov v ZDA, ameriški proizvajalci pa nimajo enakih deležev v tujini, je jasno, da teh sprememb ne bo dosegel samo s carinami in ohlapnejšimi varnostnimi testi za ameriška vozila.

Na Japonskem imajo vse raje avtomobile kei – modele, ki so dolgi le 3,4 metra in precej varčni. FOTO: Shutterstock

Bistvo je v tem, da si evropski in azijski kupec ne moreta kaj prida pomagati z modeli, kot sta ford F-150 in cadillac escalade.

»Ameriški avtomobili so zasnovani za široke ceste in vožnjo po avtocestah, zato jih je na ozkih japonskih ulicah težko upravljati,« je za Reuters dejal Jumihito Jasue, direktor tokijskega podjetja Johnan Jeep Petit, ki uvaža in servisira starodobnike iz ZDA.

Ljubezen do ameriških avtomobilov je podedoval od očeta, ki je podjetje ustanovil pred štirimi desetletji, potem ko je obiskal Kalifornijo. Podjetje je prevzel po očetovi smrti pred devetimi leti in zdaj proda približno dvajset vozil na leto. Jasno je, da gre za nišno podjetje. Njegove stranke so večinoma navdušenci pri petdesetih ali šestdesetih, ki so odraščali ob gledanju ameriških avtomobilov na televiziji in v filmih.

Trenutno ima v delavnici dva chevroleta, bleščeče rjavo novo (chevy II) iz leta 1971 in el camino iz leta 1986. Volan imata sicer na levi, čeprav na Japonskem večinoma vozijo avtomobile z volanom na desni. Oba sta impresivna modela, za kakršnimi se na cesti vsi obračajo, toda to so le redki biseri, s katerimi nihče ne more graditi množične prodaje.

Nemški proizvajalci uspešnejši od ameriških

Japonska realnost je povsem drugačna. Na leto prodajo približno 3,7 milijona novih vozil, od tega jih je kar tretjina majhnih in kei avtomobilov, gre za modele, ki so dolgi le 3,4 metra in precej varčni. Poleg cenejše registracije so predvsem praktični za milijonska mesta. Tovrstne modele proizvajajo mnoge japonske tovarne, zato ni čudno, da pri prodaji avtomobilov na Japonskem tuji proizvajalci dosegajo le šestodstotni delež. Od tega je samo 570 chevyjev, 450 cadillacov in 120 dodgeev, kažejo podatki japonskega združenja uvoznikov avtomobilov.

Svojo nišo na Japonskem imajo nemški proizvajalci, poroča Reuters. V segmentu luksuznih vozil je Mercedes-Benz lani prodal 53.000 vozil, na drugem mestu je BMW z nekaj več kot 35.000 prodanimi vozili.

A Donald Trump še naprej pritiska na vseh koncih in krajih, vse bolj tudi na Južno Korejo, saj zahteva, naj v tej azijski državi kupijo več ameriških vozil. Podatki korejskega združenja uvoznikov in distributerjev avtomobilov razkrivajo, da uvožena vozila predstavljajo manj kot petino avtomobilskega trga, od tega je ameriških modelov samo 16 odstotkov. Enako kot na Japonskem namreč prevladujejo nemški avtomobili, kajti največja nemška podjetja bolje odgovarjajo na južnokorejske potrebe.

Tudi v Evropi daleč od srca kupcev

Če se ozremo v Evropo, je od ameriških avtomobilov v ljudski zavesti predvsem ford. V zadnjih desetletjih se je marsikdo odločil za cenovno dostopno fiesto. Leta 2023 so jo umaknili iz tovarn, a že prej so pri zadnji generaciji dvignili standard, s čimer se je povečala tudi njena cena. Najmanjši Fordov model v Evropi je zdaj puma (obstaja tudi v električni različici), saj se načrtno usmerjajo k večjim modelom, športnim terencem, a vprašanje je, kako uspešna je ta poteza pri doseganju množične prodaje.

Ford, nekoč velik igralec v Evropi, je zato doživel strm padec. Še leta 2005 so na stari celini prodali 1,26 milijona vozil, lani le 426.000, kažejo podatki evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov (ACEA). Fordov tržni delež se je zmanjšal z 8,3 na 3,3 odstotka.

Chevrolet corvette je na Japonskem na voljo samo še z volanom na desni, da je prilagojen lokalnim potrebam. FOTO: Rebecca Cook/Reuters

Že leta 2017 se je iz Evrope umaknil General Motors, potem ko je umaknil Chevroleta in prodal Opla. GM se je vrnil šele lani z modelom cadillac lyriq, najprej v Švici, nato še na Švedskem, v Franciji in Nemčiji.

Pri Reutersu so za komentar prosili obe podjetji. Tiskovni predstavnik GM je diplomatsko odgovoril, da Cadillac v Evropi širi svojo linijo povsem električnih vozil in da so bila njihova vozila dobro sprejeta, tiskovni predstavnik Forda pa je dejal, da njihovo podjetje v Evropo izvaža predvsem »strastne izdelke«, kot sta bronco in mustang, poleg lokalno izdelanih modelov, prilagojenih trgu.

Tekma avtonomnih vozil je znova oživela

Prisluhniti je treba lokalnim zahtevam

V dolgi analizi so pri Reutersu opozorili na še en problem ameriških avtomobilov na Japonskem – premalo proizvajalcev predela svoje modele posebej za japonski trg, da bi imeli volan na desni. Toda nekaj se le spreminja. V zadnji, osmi generaciji je chevrolet corvette na Japonskem na voljo samo še z volanom na desni, s čimer se je prodaja takoj dvignila kar za 80 odstotkov, skupno zdaj v tej državi prodajo približno tisoč corvett na leto.

Že več kot deset let ima isto taktiko Jeep. Vsi njegovi modeli imajo volan na desni, zato je to najbolj priljubljena ameriška znamka na Japonskem, lani so denimo prodali skoraj deset tisoč vozil.

Ravno to ravnanje Jeepa kaže pot drugim ameriškim proizvajalcem. Če hočejo večji tržni delež v Aziji in Evropi, morajo prilagoditi svoje modele lokalnim značilnostim. Enako velja za vse evropske, japonske, korejske in ameriške proizvajalce, ki bi radi uspeli na Kitajskem. Kupci se v različnih delih sveta precej razlikujejo. Edina pot do uspeha je, da ima proizvajalec na tujem trgu svojo tovarno, kjer proizvaja modele, kakršni so zaželeni v lokalnem okolju. Ameriške carine, ki jih Trump določa malo čez palec, zato nikakor ne bodo rešile ameriške avtomobilske industrije.

Pri Reutersu so sicer našli še enega zanimivega sogovornika. To je ameriški državljan Daniel Cadwell. Živi in dela v Tokiu, saj izvaža rabljene japonske avtodome in karavane v ZDA, zato se še zmeraj večkrat odpravi domov, a prav vsakič ga preseneti velikost ameriških avtomobilov.

»Preprosto so preveliki,« pravi Cadwell, ki s poslovnim partnerjem s sedežem v ZDA vodi podjetje Javan Imports v Portlandu. »Skoraj nemogoče je, da bi bili takšni avtomobili privlačni za japonske kupce.«