Električna mobilnost je zdaj segla v osrčje znamke BMW, tudi na naš trg so uvedli povsem električnega štirivratnega oziroma velikega kupeja i4. Na prvi pogled se skoraj ne razlikuje od bencinske in dizelske različice serije 4, takšna pa bo usmeritev bavarske znamke tudi pri naslednjih električnih modelih.
Čeprav se komu zdi, da pri elektrifikaciji svojega voznega parka BMW nekoliko zamuja za glavnima tekmecema, Mercedesom in Audijem, je i4 dejansko že njegova peta tako ali drugače elektrificirana generacija; prvi je bil leta 2008 mini E, pa i3 in, da ne naštevamo vseh, zadnja generacija hibridnih vozil ter med mestnimi terenci oziroma križanci od lani veliki iX. Z i4 pa so, kot rečeno, vstopili v modelski razred, ki je s športnim udobjem najbolj značilen za vozno filozofijo znamke iz Münchna. Zato so pri električni izvedenki še posebej pazili, da so ohranili predvsem slednje, dodali pa električni vozni učinek, za katerega so značilni vrhunsko pospeševanje, inteligentni sistem rekuperacije zavorne energije in posledično velik doseg.
Najbolj opazna novost je ukrivljen zaslon, ki sega čez večji del armaturne plošče.
FOTO: BMW
Pogonsko srce i4 je elektromotor, nameščen nad zadnjo osjo, kamor se prenaša pogonska moč, in 400-voltna elektronika. Največja moč znaša 250 kW (340 KM) in največji navor 430 Nm. Baterija ima zmogljivost dobrih 80 kWh, poraba električne energije pa je po WLTP od 16,1 do 19,1 kWh/100 km. To zadošča za največji doseg (po WLTP) do 590 kilometrov, največja hitrost pa je omejena na 190 km/h. Potniška kabina je značilno beemvejevska, izstopa le ukrivljen zaslon, ki se razteza čez večji del armaturne plošče. V vozilu je vgrajenih več kot 40 varnostnih asistenčnih sistemov.
Seveda BMW ne bi bil, to kar je, če ne bi ob običajnem i4 pripravil še i4 M50, ki je sploh prvi električni primerek športne znamke M. To pomeni, da ima tudi vse njene atribute, prilagodljivo športno podvozje, aerodinamični paket, M-zavore ... Ima pa tudi dve električni srci, elektromotorju na zadnji osi so dodali še enega na sprednji in tako dobili dodatnih 200 konjev, za povrh pa še štirikolesni pogon. Vse skupaj deluje vrhunsko, saj ima i4 M50 sistemsko največjo moč kar 400 kW (544 KM) in največji navor 795 Nm. Zaradi tega je doseg približno 70 kilometrov manjši kot pri običajnem i4, zato pa i4 M50 pospeši z mesta do 100 km/h v manj kot štirih sekundah in doseže največjo hitrost, ki je seveda elektronsko omejena, 225 km/h.
Takšni vozili kajpada ne moreta biti poceni. Toda v nasprotju s primerljivimi vozili, ki praviloma cenovno opazno odstopajo od bencinskih različic, je pri obeh novih električnih beemvejih razlika s primerljivimi bencinskimi in dizelskimi primerki serije 4 le nekaj tisočakov. Tako je vstopna cena i4 okoli 57.650 evrov, i4 M50 pa 71.500.
Nenavadni električni skuter
Kar je bilo že nekaj časa v zraku, se je zgodilo, BMW je dal na trg prvi povsem električni skuter z nekoliko nenavadnim imenom CE 04. Pa tudi skuter, pričakovano, ni povsem običajen. Pri njegovem razvoju in izdelavi je od začetka projekta sodelovala tudi idrijska Hidria.
Da gre za svojevrstno konstrukcijo, s poudarjeno zamaknjenim zadnjim kolesom, še najbolje razkrivajo fotografije. Temelji na ploskem shranjevalniku energije in kompaktnem pogonu. Skuter ima tekočinsko hlajen sinhronski motor z največjo močjo 31 kW (42 KM), normna poraba znaša 7,7 kWh/100 km. Največji doseg je 130 kilometrov, čas polnjenja na domači polnilnici štiri ure in pol, na hitri pa do 80 odstotkov v dobri uri. Zanimivo je, da so pripravili tudi šibkejšo različico s tako imenovanim poljubnim zmanjšanjem moči, ki jo bodo lahko vozili tudi tisti, ki imajo le izpit A1, za kar je potrebnih samo šest ur praktične vožnje. Tovrstni CE 04 ima največjo moč zmanjšano na 11 kW (15 KM), nekoliko manjšo ima baterijo in posledično doseg največ 100 kilometrov. Oba skuterja imata enako začetno ceno, 11.900 evrov, pri tem pa kupci dobijo 750 evrov emisijske subvencije. Tisti, ki so ga že vozili, pravijo, da je kljub navidezni okornosti in razmeroma velikim meram v mestni vožnji odlično vodljiv in okreten.
In kje je delež Hidrie? Kot pravi Simon Malovec, direktor Hidrie Mototec, jim je BMW zaupal izdelavo glavnega jeklenega okvirja, direktor celotnega holdinga Iztok Seljak pa je napovedal nadaljnje sodelovanje, ko bodo Bavarcem med drugim dobavljali tudi elektromotorje. S tem v zvezi je napovedal gradnjo nove tovarne v Spodnji Idriji, katere investicijska vrednost je okrog 40 milijonov evrov; prvo lopato naj bi zasadili že letošnjega maja.
Za različico z zmanjšano nazivno močjo zadostuje vozniški izpit A1. FOTO: BMW/Markus Jahn
