Li Shufu, kitajski avtomobilski zmaj

Kitajski Geely, ki ga vodi Li Shufu, se vse bolj uveljavlja ne le doma, ampak še bolj na Zahodu.
Fotografija: Li Shufu, ustanovitelj Geelyja, v volvu S90, skupaj z direktorjem Volva Håkanom Samuelssonom. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Li Shufu, ustanovitelj Geelyja, v volvu S90, skupaj z direktorjem Volva Håkanom Samuelssonom. FOTO: Reuters

K»Kitajci so se prvič resno predstavili na katerem od evropskih avtomobilskih salonov. Največji prostor je imel edini zasebni proizvajalec Geely, ki je v središče postavil svoj športnejši model geely CD, kar je menda kratica za chinese dragon ali kitajski zmaj …« Tako smo leta 2005 zapisali v poročilu z razstave v Frankfurtu in niti približno si nismo mislili, da bo čez slabih 15 let to podjetje, ki bo imelo pod svojim okriljem evropska imena, kot sta Volvo in Lotus, in se bo pripravljalo na vstop v Smart. Za njim stoji poslovnež Li Shufu.

Geely CD iz leta 2005<br />
<br />
FOTO  Boštjan Okorn
Geely CD iz leta 2005

FOTO  Boštjan Okorn


Ob obilici drugih avtomobilskih dogodkov Geely, menda je to kitajski izraz za srečo ali dobitek na srečo, v naslednjih letih ni prihajal v ospredje. O njem je bilo sicer leta 2006 objavljeno, da je z britansko družbo Manganese Bronze, izdelovalcem londonskih taksijev, podpisal pogodbo, da jih bodo izdelovali v Šanghaju. Prvič pa se je v velike evropske naslove Geely prebil dve leti pozneje, ko mu je ameriški Ford, ki je razpustil svojo premijsko skupino znamk, prodal švedskega proizvajalca avtomobilov Volvo. Do posla smo bili takrat skeptični, pa čeprav je Geelyjev lastnik Liu Shufu (več o njem v nadaljevanju) takrat zapisal, da je to tiger, ki ga morajo spustiti iz kletke. Kakor kaže zdaj, je imel prav. Volvo Cars je te dni objavil nasled­njega v seriji rekordnih rezultatov zadnjih let: v prvi polovici 2019 je prodal nekaj več kot 340 tisoč avtomobilov, kar je bilo za sedem odstotkov več kot v tem obdobju lani, povečali so se tudi prihodki, le operativni dobiček je bil manjši. Kar ni idealno (tudi oni bodo klestili stroške), ampak če vemo, da se je večini avtomobilskih proizvajalcev letos prodaja poslabšala, da so trgi v minusu, da ima tudi tako slavno ime, kot je Mercedes-Benz, v zadnjem četrtletju izgubo … potem to ni kar tako.

Električni model znamke Geometry na razstavi v Šanghaju. FOTO: Reuters
Električni model znamke Geometry na razstavi v Šanghaju. FOTO: Reuters


Najprej je fotografiral turiste


Volvo ni bil Geelyjev zadnji evropski nakup. V večinski lasti ima tudi britanskega proizvajalca športnih avtomobilov Lotus, katerega doslej najbolj famozni električni super­avtomobil, so razkrili nedavno. Poleg tega se je pred meseci z Mercedesom dogovoril, da bo zanj izdeloval prihodnjo generacijo modelov znamke Smart, ki jih bodo razvijali skupaj. Geely si je v Daimlerju pred časom pridobil 10-odstotni delež, zaradi česar je bilo v Nemčiji kar nekaj razburjenja, tudi strahu, ali nima Li Shufu česa za bregom. Zdaj 55-let­nik je eden bogatejših Kitajcev, ki je nekoč oboževal mercedese in jih tudi kloniral ... Ampak njegova kariera se je začela še prej. Ko je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja diplomiral, je bila Kitajska še trda komunistična država, podjetništvo skoraj prepovedano, le majhno število avtomobilov pa večinoma uvoženih.

Super športni električni avtomobil lotus evija, ki  s štirimi elekro motorji menda zmore strahovite pospeške, stal pa naj bi 1,9 milijona evrov pred plačilom davka. Lotus je v večinski lasti podjetja Geely.<br />
FOTO: AFP
Super športni električni avtomobil lotus evija, ki  s štirimi elekro motorji menda zmore strahovite pospeške, stal pa naj bi 1,9 milijona evrov pred plačilom davka. Lotus je v večinski lasti podjetja Geely.
FOTO: AFP


Kakor piše Autocar, so leta 1985 kitajski domači proizvajalci izdelali pičlih 5200 avtomobilov, trg pa je obsegal komaj 100 tisoč primerkov (lani 28 milijonov!). Li Shufu se je najprej ukvarjal s fotografiranjem turistov, potem je v provinci Zheijan ustanovil malo podjetje za sestavljanje delov za hladilnikov, kmalu tudi celotnih, a ni dobil dovoljenja za prodajo. Nato se je usmeril na skuterje in hitro rastel, na koncu devetdesetih let pa so prišli na vrsto avtomobili. Na začetku povprečni, naša dopisnica Zorana Baković je pred leti zapisala, da je cenene modele najprej prodajal na slabše razvitih območ­jih in se postopoma bližal trgom Šanghaja, Pekinga in drugih urbanih središč, čemur nekateri pravijo »Mao Zedongova strategija« – najprej je treba osvojiti podeželje, nato pridobiti še mesta.

Londonski taksiji, ki jih Geely izdeluje v Šanghaju. FOTO: Reuters
Londonski taksiji, ki jih Geely izdeluje v Šanghaju. FOTO: Reuters



Lynk in Geometry


No, sčasoma je začel osvajati tudi zahod. Do danes je iz Volva izpeljal še posebno avtomobilsko blagovno znamko Lynk&Co, ki se sicer šele ogreva, a naj bi uvedla tudi nove pristope h kupovanju in posedovanju avtomobilov. Spomladi so z avtomobilske razstave v Šanghaju prišle fotografije nove Geelyjeve avtomobilske znamke izključno električnih avtomobilov Geometry, nad katerimi pač ni mogoče vihati nosu, češ da so kopije česarkoli. Geely je z vsemi svojimi enotami (tudi z nekaj gospodarskega programa) lani izdelal 2,15 milijona vozil, kar bi ga po velikosti uvrstilo nekje za prvo deseterico, recimo med skupino BMW in Mazdo.

Li Shufu in evropski šef Forda Lewis Booth ob Geelyjevem prevzemu Volva. FOTO: Reuters
Li Shufu in evropski šef Forda Lewis Booth ob Geelyjevem prevzemu Volva. FOTO: Reuters


Težko je reči, kje bo v tem pogledu čez deset let, za konec pa dodajmo še, da Shufuja ne zanimajo le običajni avtomobili: pred časom je pod svoje okrilje pridobil ameriško zagonsko podjetje Terrafugia, ki se ukvarja z letečimi avtomobili, pred koncem preteklega leta pa je sklenil dogovor s China Aerospace Science and Industry Corp za pro­izvodnjo nadzvočnih vlakov.

Li Shufu in Håkan Samuelsson, prvi mož Volva. FOTO: Reuters
Li Shufu in Håkan Samuelsson, prvi mož Volva. FOTO: Reuters

Komentarji: