
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Evropska komisija je nedavno sprostila svojo zahtevo o prepovedi avtomobilov na termični pogon po letu 2035, ti bodo ob nekakšni kompenzaciji tudi po tistem še lahko v prodaji. Morda bolj zanimivo je, kako namerava Evropska unija že prej spodbuditi prodajo majhnih električnih avtomobilov.
Za začetek še enkrat ponovimo, po letu 2035 bodo lahko na cesti avtomobili na kakršenkoli pogon, vendar pod pogojem, da bodo proizvajalci glede na leto 2019 zmanjšali CO2 iz izpušnih cevi za 90 odstotkov, kar po nekem izračunu pomeni, da bi lahko imela tudi po tistem dobra petina prodanih avtomobilov še klasični pogon. Deset odstotkov emisij pa naj bi izravnali z biogorivi ali sintetičnimi gorivi in nizkoogljičnim zelenim jeklom, izdelanim v Evropi. O tem le toliko: sintetično gorivo obstaja, postopek je znan, je pa za zdaj hudo drago, verjetno tudi nizkoogljično jeklo ni poceni. Prav tako je načrtovano, da bodo morala velika podjetja obvezno kupiti več električnih vozil, s čimer naj bi se okrepil trg rabljenih avtomobilov te vrste.
Pa raje več o spodbudi za majhne elektroavte. O tem se je pred časom že govorilo, predvsem v smeri zelo majhnih avtomobilov po japonskem vzoru, vendar je po novih predlogih, načrtih zdaj nekoliko drugače. Evropska komisija govori o novi kategoriji majhnih cenovno dosegljivih avtomobilov, a v isti sapi omenja, da bodo lahko dolgi 4,2 metra.
Ravno to je že pred časom prvi omenil Renaultov direktor François Provost, tu ne gre za japonske kei mere (3,6 metra), ampak za avtomobil do mer, kot jim ima denimo električni renault 4 ali pa prihajajoči VW ID. polo, v vsakem primeru sem sodi še kar nekaj manjši renault twingo, ki prihaja iz Revoza. Teh modelov je že zdaj kar nekaj v prodaji, v prihodnjih dveh letih pa jih bo še precej več. Nič za zdaj niso rekli o tem, ali bodo glede teh avtomobilov kake manj ostre varnostne zahteve oziroma ali bodo kaj manj davčno obremenjeni.
Verjetno bo okoli prej omenjenega pojma, »izdelani v Evropski uniji«, še kaj razprave, denimo, kolikšen bo moral biti delež sestavnih delov, res narejenih v EU.
Nova kategorija bo po navedbah evropske komisije državam in lokalnim oblastem omogočila, da bodo razvile ciljane spodbude za večje povpraševanje po takšnih izdelkih, ki bodo nastali v EU. Ob tem se lahko vprašamo, ali se v prihodnosti morda obetajo subvencije le za e-avtomobile iz EU z dolžino do 4,2 metra. Prav tako bo zanimivo videti, ali bodo ugodnosti veljale tudi za avtomobile kitajskih znamk, ki jih bodo izdelovali v Evropi.
Evropska komisija je napovedala še, da bodo lahko avtomobilski proizvajalci že pred letom 2035 izkoristili »super kredite« za majhne cenovno dostopne električne avtomobile, izdelane v Evropski uniji, kar naj bi spodbudilo prihod več majhnih modelov električnih vozil na trg. Bo to veljalo tudi za kitajske avtomobile, izdelane v Evropi? Komisija je uvedla tudi novo prožnost pri štetju električnih avtomobilov za namene doseganja cilja CO2, pri super kreditih bo količnik izračuna 1,3, ne 1.
Verjetno bo okoli prej omenjenega pojma, »izdelani v Evropski uniji«, še kaj razprave, denimo, kolikšen bo moral biti delež sestavnih delov, res narejenih v EU. Tu je namreč vsaj za zdaj težava, da za električne avtomobile še vedno veliko baterij pride od drugod, iz Kitajske, tudi iz Južne Koreje. Ob tem ni presenetljivo, da bo EU znova z malho denarja (1,8 milijarde evrov) poskušala zagnati evropsko proizvodno verigo za pripravo baterij. Doslej se je, tudi z visokoletečim, a propadlim evropskim projektom Northvolt, to precej sfižilo.
Komentarji