Na cesti je lahko opaziti napake drugih in spregledati svoje
Zmagovalec tekmovanja Najboljši za volanom: Študent strojništva Klemen Pongračič iz Prlekije je lani premagal več kot tri tisoč sodelujočih.
Odpri galerijo
Klemen Pongračič je član projekta Formula Student, v katerem študentje vsako leto tekmujejo v izdelavi dirkalnika. FOTO: Tadej Regent/Delo
Avto-moto zveza Slovenije že tretje leto zapored organizira izbor Najboljši za volanom, s katerim bo Slovenija maja letos dobila najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika. V prvem delu tekmovanja mladi vozniki in voznice do 24. leta starosti opravijo preizkus znanja iz cestnoprometnih predpisov, prve pomoči, avtomobilizma in avtomobila, najboljše pa nato izberejo v različnih spretnostnih in vozniških preizkušnjah v centru varne vožnje na Vranskem.
Lanskoletni zmagovalec tekmovanja, v katerem je premagal več kot tri tisoč sodelujočih, je Klemen Pongračič iz Prlekije, natančneje iz občine Sv. Tomaž. Je 24-letni študent strojništva in dolgoletni član projekta Formula Student, ki deluje pod okriljem Univerze v Mariboru, kjer študentje vsako leto tekmujejo v izdelavi dirkalnika. Že prejšnje leto si je ekipa UNI Maribor GPE zadala cilj, da letos poleg navadnega dirkalnika razvije tudi električno vozilo, ki bo sposobno avtonomne vožnje.
Lanska prijava je bila že moja druga na izbor za najboljšega mladega voznika. Kot že prvo leto smo se z nekaj prijatelji odločili, da se prijavimo in poskusimo priti v polfinale na Vranskem. Naš cilj je bila vožnja z novimi avtomobili in preizkušnja naših sposobnosti.
Kljub temu, da sem se na izbor prijavil za zabavo, sem na preizkušnjah dal vse od sebe. Svoja pričakovanja sem že presegel z uvrstitvijo v veliki finale. Med zelo raznolikimi disciplinami je bila tako v polfinalu kot v finalu prva pomoč najtežja preizkušnja. Prepuščen si samemu sebi, tvoje ravnanje pa spremljajo in ocenjujejo izučeni reševalci.
Mislim, da je povprečen voznik na slovenskih cestah že precej dober. Seveda pa malo več strpnosti ne bi škodilo. Zelo enostavno je opaziti napake drugih in spregledati svoje.
Vozil sem že po raznih cestah po vsej Evropi in lahko rečem, da se pri nas počutim zelo varno. Tako na avtocestah kot tudi v središču mest je pri nas situacija precej urejena. Proti posameznikom, ki včasih počenjajo prave čarovnije na vozišču, zelo težko ukrepamo, generalno pa me trenutno najbolj skrbijo starejši vozniki, ki ne bili več sposobni opraviti današnjega vozniškega izpita.
V zadnjih letih nam statistika kaže, da se je v Sloveniji močno zmanjšal delež težjih prometnih nesreč, ki jih zakrivimo mladostniki. Verjamem, da je to posledica obvezne varne vožnje in ozaveščanja mladih voznikov. Trenutno so potrebne spremembe pri drugih skupinah.
Veliko vrstnikov poznam iz strojniških vrst in kolegov iz ekipe študentske formule UNI Maribor Grand Prix Engineering. Tu avtomobilskih zanesenjakov ne manjka in načeloma vozimo dobro in z veseljem. Kadar se začnemo pogovarjati o varnosti, se vedno vsi strinjamo, da je pomembna, v praksi pa, opažam, pride do razlik. Razen glede vožnje pod vplivom alkohola, kjer smo vsi dosledni in kdaj tudi prepričamo kakega drugega pogumneža, da to ni dobra ideja.
Mladi na cestah najpogosteje promet ogrožajo z dvema početjema. Prvo je uporaba mobilnega telefona in podobnih naprav med vožnjo, drugo pa je prehitra vožnja. Verjamem, da je mnogo drznih voznikov sposobnih peljati njihov avtomobil na meji skozi ovinek. Problem se pojavi, ko pride do nepričakovanih okoliščin, ovire na cesti, pešca ali kaj podobnega. Za izogibalne manevre potem preprosto zmanjka oprijema in sledi nesreča.
Izvajanje raznih projektov za ozaveščanje je že dokazalo, da ti delujejo. Pri izvedbi obvezne varne vožnje bi lahko dodali še primer ravnanja ob prometni nesreči in izvajanje prve pomoči. Eden od mojih predlogov pa je tudi uvedba nekaj realnih primerov osnovne matematike v srednješolsko izobrazbo. Če se po avtocesti peljemo iz Ljubljane v Maribor nevarnih 150 kilometrov na uro, pridobimo v primerjavi z vožnjo po predpisih samo osem minut in pol. Zaradi manjše porabe hkrati privarčujemo z eno vožnjo 1,4 evra. Z vožnjo po predpisih smo torej plačani deset evrov na uro, da sedimo v avtu in poslušamo radio. Ali ni to bolje?
Kot voznik še nisem bil vpleten v prometni nesreči z drugim prometnim udeležencem. Kot potnik pa sem doživel samo nalet vozila od zadaj, brez večjih posledic.
Popolna avtonomija avtomobilov je še daleč v prihodnosti. Tehnologija je sicer že na voljo, ampak je draga, pa še prej bo potrebno spremeniti zakonodajo. Največji razvoj se nam obeta na področju elektronskih varnostnih sistemov, ki bodo že sami po sebi pripomogli k večji varnosti na cesti. Računalnik reagira neprimerno hitreje kot človek. Bomo pa najprej videli avtonomno vožnjo na avtocestah.
Lanskoletni zmagovalec tekmovanja, v katerem je premagal več kot tri tisoč sodelujočih, je Klemen Pongračič iz Prlekije, natančneje iz občine Sv. Tomaž. Je 24-letni študent strojništva in dolgoletni član projekta Formula Student, ki deluje pod okriljem Univerze v Mariboru, kjer študentje vsako leto tekmujejo v izdelavi dirkalnika. Že prejšnje leto si je ekipa UNI Maribor GPE zadala cilj, da letos poleg navadnega dirkalnika razvije tudi električno vozilo, ki bo sposobno avtonomne vožnje.
Zakaj ste se prijavili na tekmovanje za najboljšega mladega voznika?
Lanska prijava je bila že moja druga na izbor za najboljšega mladega voznika. Kot že prvo leto smo se z nekaj prijatelji odločili, da se prijavimo in poskusimo priti v polfinale na Vranskem. Naš cilj je bila vožnja z novimi avtomobili in preizkušnja naših sposobnosti.
Ste pričakovali zmago? Kaj je bilo za vas najtežje?
Kljub temu, da sem se na izbor prijavil za zabavo, sem na preizkušnjah dal vse od sebe. Svoja pričakovanja sem že presegel z uvrstitvijo v veliki finale. Med zelo raznolikimi disciplinami je bila tako v polfinalu kot v finalu prva pomoč najtežja preizkušnja. Prepuščen si samemu sebi, tvoje ravnanje pa spremljajo in ocenjujejo izučeni reševalci.
Kaj po vašem loči povprečnega in dobrega voznika?
Mislim, da je povprečen voznik na slovenskih cestah že precej dober. Seveda pa malo več strpnosti ne bi škodilo. Zelo enostavno je opaziti napake drugih in spregledati svoje.
Se na slovenskih cestah počutite varno?
Vozil sem že po raznih cestah po vsej Evropi in lahko rečem, da se pri nas počutim zelo varno. Tako na avtocestah kot tudi v središču mest je pri nas situacija precej urejena. Proti posameznikom, ki včasih počenjajo prave čarovnije na vozišču, zelo težko ukrepamo, generalno pa me trenutno najbolj skrbijo starejši vozniki, ki ne bili več sposobni opraviti današnjega vozniškega izpita.
Ali verjamete, da je Slovenija na dobri poti za izboljšanje prometne varnosti?
V zadnjih letih nam statistika kaže, da se je v Sloveniji močno zmanjšal delež težjih prometnih nesreč, ki jih zakrivimo mladostniki. Verjamem, da je to posledica obvezne varne vožnje in ozaveščanja mladih voznikov. Trenutno so potrebne spremembe pri drugih skupinah.
Kako ocenjujete vožnjo svojih sovrstnikov? Je varnost tema, ki jih zanima?
Veliko vrstnikov poznam iz strojniških vrst in kolegov iz ekipe študentske formule UNI Maribor Grand Prix Engineering. Tu avtomobilskih zanesenjakov ne manjka in načeloma vozimo dobro in z veseljem. Kadar se začnemo pogovarjati o varnosti, se vedno vsi strinjamo, da je pomembna, v praksi pa, opažam, pride do razlik. Razen glede vožnje pod vplivom alkohola, kjer smo vsi dosledni in kdaj tudi prepričamo kakega drugega pogumneža, da to ni dobra ideja.
Katere napake po vašem mnenju vaši vrstniki najpogosteje delajo na cesti?
Mladi na cestah najpogosteje promet ogrožajo z dvema početjema. Prvo je uporaba mobilnega telefona in podobnih naprav med vožnjo, drugo pa je prehitra vožnja. Verjamem, da je mnogo drznih voznikov sposobnih peljati njihov avtomobil na meji skozi ovinek. Problem se pojavi, ko pride do nepričakovanih okoliščin, ovire na cesti, pešca ali kaj podobnega. Za izogibalne manevre potem preprosto zmanjka oprijema in sledi nesreča.
Kaj menite, da bi morala država storiti, da bi se bolj približala mladim in jih prepričala, da bi na cestah bolj mislili na varnost?
Izvajanje raznih projektov za ozaveščanje je že dokazalo, da ti delujejo. Pri izvedbi obvezne varne vožnje bi lahko dodali še primer ravnanja ob prometni nesreči in izvajanje prve pomoči. Eden od mojih predlogov pa je tudi uvedba nekaj realnih primerov osnovne matematike v srednješolsko izobrazbo. Če se po avtocesti peljemo iz Ljubljane v Maribor nevarnih 150 kilometrov na uro, pridobimo v primerjavi z vožnjo po predpisih samo osem minut in pol. Zaradi manjše porabe hkrati privarčujemo z eno vožnjo 1,4 evra. Z vožnjo po predpisih smo torej plačani deset evrov na uro, da sedimo v avtu in poslušamo radio. Ali ni to bolje?
Ste bili že kdaj udeleženi v prometni nesreči?
Kot voznik še nisem bil vpleten v prometni nesreči z drugim prometnim udeležencem. Kot potnik pa sem doživel samo nalet vozila od zadaj, brez večjih posledic.
Ali mislite, da je prihodnost avtomobilov v avtonomni vožnji in ali bo ta prispevala k večji varnosti na cestah?
Popolna avtonomija avtomobilov je še daleč v prihodnosti. Tehnologija je sicer že na voljo, ampak je draga, pa še prej bo potrebno spremeniti zakonodajo. Največji razvoj se nam obeta na področju elektronskih varnostnih sistemov, ki bodo že sami po sebi pripomogli k večji varnosti na cesti. Računalnik reagira neprimerno hitreje kot človek. Bomo pa najprej videli avtonomno vožnjo na avtocestah.
