

Švedski avtomobilski proizvajalec Volvo Cars je nedavnodni razkril svoj novi električni model EX 60, ki po svoje predstavlja nekakšen drugi začetek njihove električne ofenzive. Že marsikateri proizvajalec se je ob napovedi novosti, ki jo je označil kot nekaj, kar spreminja igro (angl. game changer) hudo opekel, Švedi pač verjamejo, da v njihovem primeru ne bo tako.

Volvo Cars, ki torej poleg električnih še prodaja tudi hibridno gnane avte, pa vendarle za naprej računa predvsem z elektriko. Nedavno so predstavili novi električni model športnega terenca volvo EX 60. Dolg je 480 cm in pripravljen na popolnoma novi konstrukcijski osnovi SP3, kjer se pri proizvodnji precej zgledujejo po Tesli in visokotlačnem litju velikih karoserijskih delov.

SPA3 pri Volvu označujejo kot modularno osnovo – uporabljala se b+ lahko za avtomobile velikosti od dolžine 4,2 m 5 metrov. Torej bo osnova za vsa prihajajoča izključno električna vozila Volvo Cars, pa tudi za nekatere avtomobile drugih znamk v skupini Geely (na primer polestar 7).
EX60 je tudi prvi Volvov avtomobil, ki ima vgrajene baterije, ki so vgrajen neposredno v ohišje (angl. cell to pack), kjer paket igra strukturno vlogo v šasiji. »Aluminijasta škatla za baterije je pritrjena z vijačenjem pod šasijo, da ojača vse, tako da je del nosilne konstrukcije, zaradi česar je veliko lažja,« pravi Samuelsson.
Novi volvo ima lahko zadnji ali štirikolesni pogon, v dnu pa ima zmogljivo baterijo v treh izvedbah: z zadnjim pogonom zmore 83 kWh, s štirikolesnim pa 95 ali kar 117 kWh. Slednja naj bi bila sploh najbolj zmogljiva baterija, ki je trenutno na voljo v kakem avtomobilskem modelu. Moč pogona je 275 kW (en motor) ter 375 ali 500 kW (dva motorja). Uradni doseg znaša 620, 660 in 810 km.


Naslednje inovacija je računalniška arhitektura HuginCore, ki bo po Samuelssonovih besedah ponujala en programski sklad za vse avtomobile v prihodnosti, SPA2 in SPA3, ter en centralni računalnik s conskimi krmilniki, ki bodo skrbeli za mehatroniko.To je platforma za veliko hitrejši razvoj programske opreme in večji obseg, saj je programska oprema posel, ki zahteva veliko dela. Samuelsson trdi, da bo EX60 lahko imel koristi od popravkov programske opreme za EX30 in EX90, ki sta imela kar nekaj težav s programsko opremo . »Bil je mukotrpen proces, dve leti je trajalo, da smo to težavo odpravili«, je dejal Samuelsson.
Volvo EX 60 je za volanom zelo minimalističen, žal še naprej skoraj povsem digitaliziran. Ima digitalni zaslon pred voznikom in velik sredinski, tokrat položni zaslon na dotik, ki služi kot glavni upravljalnik. Fizični gumbi so le na volanskem obroču in obvolanskih ročicah.
Na vprašanje Autocara, zakaj se Volvo še naprej odmika od fizičnih stikal in gumbov, še posebej, ko je organizacija za testiranje varnosti vozil Euro NCAP poudarila potrebo, da proizvajalci avtomobilov sprejmejo enostavnejše in bolj intuitivne upravljalne površine, je produktni šef Michael Fleiss odgovoril, da so zasloni na dotik in funkcije glasovnega upravljanja dejansko lahko varnejši za uporabo na poti.

Volvo tudi trdi, da se bo lahko voznik osredotočil na vožnjo in mu ne bo treba toliko gledati na sredinski zaslon tudi zaradi novega asistenta umetne inteligence iz Googla- gemini. Ta naj bi omogočal resnično pogovorno izkušnjo, kar da ga postavlja na povsem novo raven. Proizvajalecsmelo navjaa, da bo sistem omogočal upravljanje kompleksnih nalog z naravnim pogovorom v korakih, brez potrebe po uporabi specifičnih ukazov.
Volvo EX 60 bo nastajal v Volvovi matični tovarni v Göteborgu na Švedskem, prodajati naj bi ga začeli poleti, nemška cena bo od 63.000 evrov naprej.
EX 60 bo nekakšen električni ekvivalent dolgoletni Volvovi uspešnici, modelu XC60, ki je bil nedavno posodobljen in bo ostal naprodaj z izbiro blagega hibridnega in priključnohibridnega pogonskega sklopa. Konkretnega konca tega (klasičnega) pogona Švedi zdaj več ne napovedujejo.
Komentarji