
Postanite naročnik | že od 14,99 €


Pogosto se ponavljajo kot splošna dejstva, in ker jih na hitro težko preverimo, se nam lahko v zavesti zasidrajo kot samoumevna resnica. Če električnega avta še niste preizkusili in ga vozili vsaj nekaj tednov, je razumljivo, da prevlada dvom.
Tokrat smo k sodelovanju povabili Uroša Bitenca, navdušenca nad električnimi vozili, ki ima v domačem voznem parku izkušnjo z obema svetovoma. Njegova zgodba je preprosta in hkrati zelo tipična. V gospodinjstvu so pred nekaj leti dizelskemu jeklenemu konjičku dodali še električni avto. Imajo možnost električnega polnjenja doma. Kakšne pa so njihove vozne navade? Nič posebnega, pravzaprav takšne, kot jih ima veliko družin v Sloveniji. Električni avto na leto prevozi skoraj 10.000 kilometrov, kar je le malo manj od slovenskega povprečja 13.435 kilometrov, z »dizlom« pa opravijo približno 5.000 kilometrov. Živijo blizu Ljubljane, a vsako leto z električnim opravijo vsaj eno pot, daljšo od 500 kilometrov. To je dovolj, da se miti hitro razblinijo.

V nadaljevanju razbijamo tri najpogostejše predstave o električnih vozilih, dodajamo pa tudi Uroševo osebno izkušnjo, zakaj bi se danes težko odrekel elektriki. V ospredju je seveda vprašanje, ki je za voznike vedno ključno, in sicer kako preprosto je polnjenje v praksi in kaj pomeni dobra e-mobilnost, ko gre za vsakodnevno rutino in daljše poti. O tem odločata zanesljiva infrastruktura in dobra uporabniška izkušnja, ki jo voznikom ponuja tudi Petrol s svojo e-mobilnostjo.
Če bi morali izbrati en mit, ki se najbolj drži električnih avtomobilov, je to zagotovo čas polnjenja. Uroš Bitenc ga komentira jedrnato: polnjenje danes ni več takšno kot včasih, ko je infrastrukture primanjkovalo, avtomobili pa so se polnili počasi in nepredvidljivo. Tehnologija je napredovala in z njo tudi navade.
»Običajen postanek na ultrahitri polnilnici traja približno od 15 do 20 minut. To je ena kava, kratek postanek, morda hitra malica. V tem času pa lahko, odvisno od vozila, dobite tudi do približno 400 kilometrov dosega,« opisuje Uroš Bitenc. Na daljših poteh vozniki na hitrih polnilnicah pogosto ne polnijo do 100 odstotkov, ampak do ravni, ki je za naslednji del poti smiselna, pogosto približno 80 odstotkov. Razlog je v polnilni krivulji. Električni avto običajno polni najhitreje pri nižjem stanju napolnjenosti, pri višjih odstotkih pa se moč zaradi zaščite baterije postopno zmanjšuje, zato je zadnjih 20 odstotkov lahko nesorazmerno počasnih.

Če imate možnost polnjenja doma, električni avto praviloma polnite takrat, ko spite. Avto preprosto priklopite in zjutraj je pripravljen. Uroš svoj avto polni doma in to je za njihov življenjski slog najudobnejši scenarij.
Za vse, ki razmišljate o svoji domači polnilnici, je koristno vedeti, da namestitev praviloma opravijo pooblaščeni strokovnjaki, uporabniška izkušnja pa je enostavna. Priklopite, odklopite in se odpeljete. Petrol ponuja različne rešitve za domače polnjenje.
Prav zato je pomembno, da je mreža javnih polnilnic dovolj gosta in pregledna, da se za postanek odločimo tam, kjer bi se ustavili tudi sicer. Razlika je predvsem v tem, da se postanek smiselno poveže s polnjenjem. Petrol ima široko mrežo javnih polnilnic, kar voznikom močno olajša iskanje in polnjenje.

Ker Petrol želi polnjenje čim bolj poenostaviti, ponuja storitev OneCharge za celovit nadzor nad polnjenjem in porabo. V mobilni in spletni aplikaciji OneCharge je interaktivni zemljevid polnilnic, plačevanje pa je preprosto, saj v aplikacijo vnesete plačilno kartico, sistem opravi predavtorizacijo in polnjenje lahko začnete brez gotovine ter brez dodatnih korakov. Občasni uporabniki javne polnilne infrastrukture lahko svoja e-vozila na Petrolovi mreži polnilnic polnijo prek spletne aplikacije OneCharge, brez registracije in prenosa mobilne aplikacije.
V pogovoru o e-mobilnosti se hitro znajdemo pri denarju, kjer se pogosto ponavlja stavek »Saj je vse enako drago.« Uroš temu nasprotuje in poudarja, da večina uporabnikov polni pretežno doma ter da je strošek vožnje na elektriko v njegovem primeru približno trikrat nižji kot pri dizlu. Seveda je končni izračun vedno odvisen od vozila, tarife, navad in cen, a trend pri mnogih uporabnikih ostaja podoben. Elektrika je pri strošku na kilometer pogosto ugodnejša, zlasti če večinoma polnite doma, javno polnjenje pa uporabljate le občasno. Ravno ta kombinacija je za mnoge najbolj smiselna.
Če ste pogosto na poti, je pametno razmisliti o paketih polnjenja, ki so prilagojeni potrebam voznikov. Uroš to primerja z naročnino na telefon: izberete paket, ki ustreza vašim navadam, in si s tem znižate stroške, hkrati pa ohranite preglednost.

Petrol je za voznike pripravil različne uporabniške pakete polnjenja na javnih polnilnicah. Voznik se lahko odloči med različnimi paketi (Brezskrbni in OneCharge). Paket Brezskrbni izberejo vozniki, ki med celotnim letom veliko polnijo na javni infrastrukturi in si s tem paketom, z letno naročnino, zagotovijo ugodne cene javnega polnjenja. Vozniki pa si lahko izberejo tudi pakete OneCharge, ki zagotavljajo popust na redne cene polnjenja. Voznikom je pisan na kožo, predvsem takrat, ko v določenih mesecih planirajo več poti, na primer poleti med dopusti.
Na voljo sta dva tipa paketov: pri paketih Brezskrbni M, L in XL se vnaprej zakupi letna količina kWh (1.425 kWh, 2.850 kWh in 5.000 kWh letno), ki jo potem porabite glede na potrebe. Paketi OneCharge pa so primerni za občasno javno polnjenje in so idealni za vse, ki želijo nižjo mesečno naročnino, pri polnjenju pa imajo 15 %, 20 % in 25 % popusta na redne cene, ob tem pa prejmejo še dodatne ugodnosti, kot sta kava ali avtopranje. Uporabniški paketi so na voljo vsem imetnikom Petrolove kartice elektromobilnosti oziroma plačilne kartice Petrol Pay Loyalty.
Pri tretjem mitu pa gre bolj za občutek, da boste polnilnico iskali predolgo, da je nekje »skrita«, da ne boste vedeli, ali deluje, ali bo zasedena, ali je sploh prava za vaš priklop. Uroš na to odgovori po svoje: »Ni res, da je ni mogoče najti. Polnilnic je veliko, mreža raste in lokacije so pogosto tam, kjer jih človek v resnici potrebuje. Na Petrolovih prodajnih mestih, ob avtocestah in na frekventnih točkah.«
Uporabniška izkušnja je ključna in voznik potrebuje hitro informacijo, kje je najbližja polnilnica, kakšna je moč, ali je lokacija primerna za kratek postanek ali za daljše polnjenje, in čim bolj enostaven zagon polnjenja. Na Petrolu zato veliko vlagajo v izboljšanje uporabniške izkušnje, spremljajo delovanje polnilnic in mnenja uporabnikov, da je izpadov čim manj, ob tem pa mrežo širijo z novimi polnilnicami na frekventnih lokacijah, ob avtocestah, v nakupovalnih središčih in v mestih, ter sproti uvajajo izboljšave, ki polnjenje naredijo bolj zanesljivo in predvidljivo.
Petrol svojo mrežo javnih e-polnilnic razvija že več let in jo povezuje tudi z rastočimi mrežami po Evropi. V regiji imajo že več kot 1.100 polnilnih mest, ob tem pa pri razvoju e-mobilnosti sodelujejo tudi z več kot 100 podjetji. Poleg tega ponujajo rešitve, ki jih lahko implementirate doma ali v podjetju, kar voznikom prinese več svobode.
Če želite preveriti, kako do polnilnice v praksi, je OneCharge dobra vstopna točka.

Ena zanimivih primerjav je, da lahko električni avto priklopite na vtičnico podobno kot gospodinjski aparat. Seveda to ne pomeni, da je vsaka vtičnica optimalna za redno polnjenje, a ponazarja bistvo. Elektrika je doma, okoli nas, logika priklopa je znana. Ko temu dodate namensko domačo polnilnico, dobite udobje, ki ga pri bencinu ali dizlu ne poznamo.
Če razmišljate o domači rešitvi, preverite možnosti za namestitev Petrolove e-polnilnice za dom.
Uroš je veliko na poti in je želel dolgoročno zmanjšati stroške vožnje, poleg tega je izkoristil subvencijo za nakup vozila in postavitev polnilnice, kar je njegov prehod na elektriko močno olajšalo. A ko ga vprašate, kaj ga je zares prepričalo, začne z občutkom: »Tišina in udobje. Ko se enkrat navadiš na tiho speljevanje, gladko pospeševanje in občutek, da avto deluje brez vibracij in prestavljanja, je vrnitev na stare navade težji, kot si misliš.« Električni avto je postal njihov primarni avto za vsakdan, dizel pa je ostal v gospodinjstvu kot dopolnilo. Stanje, ki ga poznajo mnogi, ki se elektrike lotijo pragmatično, brez ideologije.
Ko vprašate ljudi, česa se najbolj bojijo, pogosto izpostavijo dopust in daljše poti. Uroš pa pravi, da že tako ali tako na poti naredijo vsaj en postanek. Z električnim avtom ga preprosto izkoristijo še za polnjenje. Postanka ne dojemajo kot izgubo časa, ampak kot del poti.

Všeč mu je tudi, da vsaj malo prispeva k čistejšemu okolju, a priznava, da ga je prepričala predvsem kombinacija udobja, stroška in praktičnosti.
Torej, če večino kilometrov naredite po vsakdanjih razdaljah, je električni avto pogosto idealen. Domače polnjenje je najudobnejši scenarij, javne polnilnice pa so dodatna podpora. V praksi se prehod na elektriko pogosto začne precej konkretno. Veliko voznikov si polnilnico za domače polnjenje zagotovi že pred prihodom novega vozila ali ob njegovem nakupu, ker si tako najhitreje ustvarijo udobno vsakodnevno rutino. Tisti, ki domače polnilnice sprva ne potrebujejo ali imajo ob nakupu drugo možnost polnjenja, pa se zanjo pogosto odločijo naknadno, ko bolje spoznajo svoje navade in ugotovijo, kaj jim najbolj ustreza. Pri tem pomagajo tudi aplikacije in enotni sistemi, kot je OneCharge, ki zmanjšajo stres in povečajo preglednost, zlasti na poti.
Za marsikoga je odločilen trenutek, ki govori v prid elektriki, prav takrat, ko ugotovi, da »ne razmišlja več o polnjenju«.
Naročnik oglasne vseine je Petrol