Ko ga pogledate od zunaj, je jasno, da gre za potniški kombi, in ko ga vozite, se zdi, da upravljate osebni avtomobil. Pišem o dveh avtomobilih? Ne, o enem. Mercedesu razreda V.

Zajetna velikost je očitna, v številkah pomeni, da je dolg 514 centimetrov, širok 193 centimetrov in visok 188 centimetrov. Potniška prostornost je tem podatkom primerna. Voznik in sovoznik sedita pokonci, zato imata precejšen pregled nad cesto, a hkrati še vedno sedita udobno in povsem primerljivo z mercedesom razreda C.




 

Veliko potniških kombinacij

Poleg sprednjih sedežev ima testni primerek še pet sedežev v potniškem prostoru. Dva sedeža sta povsem luksuzna (del dodatne opreme), saj nudita zares udobno sedenje z možnostjo gretja, hlajenja in masaže. Lahko ju tudi prestavljate po »tirnicah« naprej in nazaj ali pa povsem obrnete, da sta potnika v drugi vrsti iz oči v oči potnikom v tretji vrsti s tremi sedeži. Edini problem je, da sta sedeža precej okorna, zato premikanje in obračanje nista ravno lahkotni opravili.



Zajeten je tudi prtljažnik, vendar bolj na račun višine kot dolžine, zato je treba kovčke (ali ostalo prtljago) zlagati proti vrhu. Skupno je v prtljažniku prostora za 1030 litrov.

Ampak vse te silne velikosti voznik prav nič ne opazi. Razen višjega sedenja ima občutek, da upravlja precej manjše in kompaktnejše vozilo. Pod sprednjim pokrovom je štirivaljni dvolitrski turbo dizel z 240 konjskimi močmi (176 kW). Pogon je štirikolesni (za doplačilo), moč pa razporeja devetstopenjski samodejni menjalnik.

Voznik ne sliši potniškega pogovora

Motor je odziven tudi ob polni potniški zasedenosti. Na drugi in tretji klopi se potniki prav nič ne pritožujejo zaradi kakšnega nelagodnega nagibanja avtomobila. Kljub temu je hitro jasno, da ima testni V raje blago pospeševanje, brez naglih in globokih pritiskov stopalke na plin. Prav zato se najbolje znajde na relacijskih vožnjah (po avtocesti), ko pride do izraza njegova umirjena moč. Do stotice pospeši v 8,6 sekunde, največjo hitrost doseže pri 214 kilometrih na uro. In poraba? V času testnih voženj se je gibala malo čez devet litrov na sto prevoženih kilometrov.



Kot voznika me je motilo zgolj to, da sem v tako velikem vozilu slabo slišal, kaj mi govorijo potniki z druge in tretje klopi. Da sem ujel njihov pogovor, sem moral glavo nagniti nazaj, kar pa ni varno početje med vožnjo. In ker sem raje gledal na cesto, sem bil kaj hitro izključen iz pogovora.

Ker gre za bogato opremljen primerek razreda V (tudi z majhnim hladilnikom med voznikom in sovoznikom), je že osnovna cena visoka, krepko čez sto tisočakov pa jo dvigne še dodatna oprema.