
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Menjave na vodstvenih položajih v avtomobilski industriji niso redkost. A toliko kot letos jih ni bilo že dolgo. Razlogov je več, pogosto gre za interno problematiko, izzive oziroma že kar težave na poti v elektrifikacijo, tudi pritisk novih, kitajskih tekmecev.
Začnimo z avtomobilskim podjetjem, ki je za naše industrijsko okolje najbolj pomembno, torej Renaultom. Pravzaprav gre francoski družbi po hudih težavah v času korone in že prej očitnih posledicah spektakularne odstavitve prejšnjega šefa Carlos Ghosna zdaj kar dobro. Arhitekt te obnove, tako imenovane Renaulution, je bil Italijan Luca de Meo, ki pa je junija nepričakovano zapustil direktorski položaj in se preselil v modno industrijo. Nasledil ga je domačin François Provost, ki smo ga spoznali, ko je potrdil, da bo novega twinga izdeloval novomeški Revoz in da bosta tam nastajala še dva sorodna modela znamk Nissan in Dacia. Zadnja Provostova poteza je pač bila, da skoraj povsem opušča dejavnosti mikromobilne enote Mobilize in šele prihajajočega električnega štirikolesnika duo, ki naj bi nasledil nekdanjega twizzyja. Renaultov partner Nissan je pač še vedno v težavah, napovedali so ostre reze v smislu zmanjševanja števila zaposlenih in zapiranja tovarn, vse to zdaj od aprila izvaja novi šef, Mehičan Ivan Espinosa.

Menjava se je zgodila tudi na vrhu ameriško-evropskega koncerna Stellantis. Dolgoletni čarovnik za dobre poslovne številke, Portugalec Carlos Tavares, je konec leta 2024 odšel iz podjetja, junija ga je nasledil Italijan Antonio Filosa, ki zdaj popravlja stanje v veliki skupini. Menda bo namesto ostrega rezanja stroškov, kot je ravnal predhodnik in kar je prineslo hude težave s kvaliteto, znova meril na večje prodajne količine, a je tako, da ima koncern v Evropi veliko znamk, ki se z modeli včasih prekrivajo. Filosa je v nasprotju z Renaultovim direktorjem zelo nezadovoljen z napovedanimi ukrepi evropske komisije. Stellantis ima namreč v Evropi daleč največji delež na področju lahkih gospodarskih vozil, tu pa naj bi bila elektrifikacija oziroma zmanjševanje izpusta CO2 najtežja, zato bi radi bolj sproščene časovne roke.

Volkswagen je bil tako kot Renault v uradni izjavi kar zadovoljen z »reševalnim« paketom EU, a tudi pri njih se letos dogaja marsikaj. Prvi mož skupine Oliver Blume je bil kar nekaj časa hkrati šef njihove nekoč najbolj donosne znamke Porsche. Ker ima slednja težave (tekmeci na Kitajskem, carine v ZDA, manjše povpraševanje po njihovih električnih avtomobilih v Evropi), ni bilo presenetljivo, da bo Porsche dobil novega vodilnega, to bo prav tako Nemec Michael Leiters, ki prihaja iz McLarna.
Z načrtovanim ekspresnim prehodom le na elektriko ni šlo vse po načrtih niti družbi Volvo Cars, kjer se je konec marca čez noč poslovil Škot Jim Rowan, k vodenju podjetja pa se je iz pokoja vrnil prejšnji dolgoletni prvi mož, domačin Håkan Samuelsson.
Bolj mirna je menjava pri BMW, kjer velja pravilo, da mora direktor, ko dopolni 60 let, vodstveno kariero vsaj pri njih končati. Tako zdaj z vrha odhaja Nemec Oliver Zipse, predsednik uprave pa bo postal Milan Nedeljković, po rodu iz Kruševca v Srbiji, ki se je šolal v Nemčiji in ZDA, v podjetju je že več kot 20 let, doslej je nadzoroval proizvodnjo celotne skupine. Družbi BMW sicer ne gre slabo, a mora okrepiti položaj na Kitajskem.
Nekaj manjša sprememba je ta, da je južnokorejska Kia nedavno imenovala novega evropskega šefa, Su Hang Čang, doma iz Južne Koreje, naj bi ustavil padec prodaje in okrepil delež električnih modelov.
Poleg vodstvenih je bilo tudi veliko menjav na drugih pomembnih položajih. Pri Renaultu je čez noč odšel šef uspešne znamke Dacia Denis Le Vot, namesto njega jo zdaj vodi Nemka Katrin Adt. Prav tako je podjetje na hitro zapustil priznani oblikovalec Gilles Vidal in se vrnil v Stellantis. Iz Mercedesa med drugim odhaja dolgoletni vodja celotnega oblikovanja Gorden Wagener, menja ga precej mlajši Bastian Baudy, prav tako Nemec, ki je prej vodil oblikovanje športne enote AMG. Pri Mercedesu pa, kot nam je sam dejal, vodja zunanjega oblikovanja ostaja Slovenec Robert Lešnik.
Komentarji