Banana v muzeju
Otrok ne bi smeli lačnih peljati v muzej. Ali pa je morda prav to dobra priložnost, da se izvede umetniški performans?
Noh Hujn Su, dijak ene od južnokorejskih umetniških šol, je s svojim razredom prišel v Muzej umetnosti Lium v Seulu. Ko je na zidu zagledal banano, ki je bila na steno prilepljena s sivim lepilnim trakom, je pomislil, da je njegov problem rešen. Ni imel časa, da bi pojedel zajtrk, in začelo mu je kruliti po želodcu. Snel je banano in tako pojedel delo italijanskega umetnika Maurizia Cattelana, katerega vrednost je bila ocenjena na 160.000 dolarjev. Na kratko povedano, to je bil zelo zelo drag zajtrk.
A umetnost se je s tem šele začela. Cattelana so, ko je pred nekaj leti prodal svojo prvo banano, prilepljeno na zid s sivim lepilnim trakom, kritizirali, hvalili, tolmačili, kopirali, replicirali in ga celo obtoževali, da je zbiratelje pripravil do tega, da so za velikanske vsote kupovali – banane. Dobesedno. A delo, poimenovano Komik, je bilo uvrščeno v antologijo konceptualne umetnosti. In Lium, muzej, ki pripada družbi Samsung, je moral zanj odšteti zajeten kup denarja.
Noh je bil povsem miren, ko so ga obkolili varnostniki razstave in ga vprašali, zakaj je pojedel Cattelanovo banano. Lačen sem bil, je zmignil z rameni. A tudi samo uživanje banane je bila umetnost zase, je dodal, saj je očitno vedel, da je to isto naredil tudi David Datuna, ameriški umetnik performansov, ki je Cattelanovega Komika olupil in ga pojedel, svoje dejanje pa poimenoval Lačni umetnik.
Oh, resnično sem se zabavala, ko sem to brala. In nisem si mogla kaj, da se ne bi ob tem spomnila še nekega drugega Cattelanovega dela, poimenovanega Amerika. Leta 2016 je izdelal straniščno školjko iz 18-karatnega zlata, katere vrednost je bila šest milijonov dolarjev. Dobro je, da je bila Amerika ukradena, kajti predstavljajte si, da bi jo razstavili nekje, kamor prihajajo otroci … in da bi kateri od njih na obisk v muzej prišel, ne da bi šel doma na veliko potrebo … To bi šele bil performans!
