Barve poletja

Nov vročinski val kaže, da smo že precej globoko v času, ki je bil vsaj nekoč namenjen tudi spreminjanju barve kože. V našem svetlopoltem svetu je šlo za porjavitev. Več rjave barve je bil očiten znak odličnega dopusta in tudi premožnosti. Večinoma to še vedno velja.

Rjavo je v tem primeru lepo in tudi na pogled zdravo. Ne zajema pa tiste rjave, ki bi jo nekateri naši »domoljubi« po hitrem postopku izgnali iz države.

Kako so nastale bela, rjava, črna, rumena in rdeča barva kože, je še predmet raziskav, v osnovi pa je šlo za iskanje ravnotežja med zaščito kože in omogočanjem tvorbe vitamina D, razporeditev melanina, pa tudi za križanje z neandertalci, denisovci in drugimi vejami človeškega drevesa. V eni generaciji se barve nikakor ne da trajno spremeniti, niti če si Michael Jackson.

Kljub temu mnogi poskušajo. Nekateri bolj rjavi se trudijo pobeliti, najprej lase, nato še kožo, obstajajo tudi barvne očesne leče. Beli poleti najprej pordečijo, nato počasi postanejo rjavi, jeseni se olupijo, potem pa pozimi in spomladi, ko ni na ogled veliko kože, komaj čakajo novo poletno porjavitev.

A tudi tu ni več vse tako, kot je bilo. Sonce postaja močnejše, pravijo. Kreme za sončenje morajo zato imeti visok zaščitni faktor, peči se na soncu med 11. in 16. uro pa ni več priporočljivo. Kljub temu vidiš marsikaj. V rokah ljudi se še vedno znajdejo olja, ki obljubljajo pospešeno porjavitev.

Pri vsej kemiji, ki jo uporabljamo, nastajajo tudi alergije na sonce. Veliko ljudi pordeči, kar ni prijeten občutek, potem pa vsa barva spet izgine. Takih nihče ne vpraša, kje so bili na morju.

Dolgoročno se bo človeška vrsta spremenila. Zemlja se segreva, zato tudi na severu ne bo manjkalo sonca. Poleg tega dominantni geni niso beli, tudi barva kože in oči je večinoma poligenska lastnost in modrih, zelenih ali vijoličastih odtenkov ni mogoče pojasniti z enim samim dominantnim genom.

V vročem svetu bo tako čedalje več rjavih ljudi, s čimer ni nič narobe. Bolj bodo odporni proti vročini.