Božanska matematika

Odkar poznam Neapelj, sem opustila predsodek o ljudeh, ki vsako poletje preživljajo na istem kraju, saj sem postala ena od njih. Potem ko najprej z zelenega otoka v miru hkrati opazujem njegovo obrobje, velikana, ki je pod seboj pokopal Pompeje, obalo, kjer izdelujejo najboljši limoncello, in otok, ki diši po figah in bi ga najhitreje povzela z emodžijem v obliki vijoličnega ali modrega srca, pred odhodom domov vsakokrat obvezno postanem v njegovem vrvežu. Ne motijo me hrup, kupi smeti, neznosna vročina in razbeljen asfalt, saj kolikor je ta kaos utrujajoč, je tudi poživljajoč.

Ko gre tridesetletnik na morje z mamo in očetom

Legende, kulti in vraže so tam del vsakdana. Domačini si pravijo tudi Partenopei, saj naj bi se mesto rodilo iz sirene Partenope, ki je neuspešno zapeljevala Odiseja. Zato si je vzela življenje, in tam, kamor je morje naplavilo njeno telo, je zrasel Neapelj. Za njegovega zaščitnika velja sveti Januarij; svetnikovo kri še hranijo in jo povezujejo s čudeži. Kadar se utekočini, bo vse v redu, kadar se ne, to prinaša nesrečo. Sicer pa Januarij tam ni edini svetnik, to je znano dejstvo. V Španski četrti, posebej preplavljeni z njegovo podobo, sta Maradoni posvečena tudi ogromen mural in oltar.

Letos Italije ni na svetovnem prvenstvu in vprašanje, kako daleč bi se uvrstila. A v Neaplju, kjer nogomet ni postranska stvar, s tem nimajo težav: pač navijajo za Argentino. Oglede njihovih tekem so organizirali tudi ob najbolj nemogočih urah: nedelja, 3.00, Argentina – Švica. Pred štiridesetimi leti je Maradona kot kapetan ekipe z reprezentanco osvojil naslov svetovnih prvakov, leto pozneje pa z Napolijem prvi scudetto. Na SP je Argentina nazadnje slavila leta 2022, leto zatem je Napoli končno spet osvojil italijansko prvenstvo. Četrti scudetto si je priigral lani, in če smo zdaj po neapeljsko vraževerni, vemo, kdo bo jutri četrtič svetovni prvak.