Drugi šolski dan

Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan, je najbrž največkrat citiran stavek kakega slovenskega politika. Milan Kučan ga je izrekel v enem najpomembnejših trenutkov v zgodovini Slovenije, v času nacionalnega zanosa. Prikladen je za vse mogoče priložnosti in ga novinarji često izrabljamo, a v moje misli se v zadnjih letih prikrade v povsem nedelovnih in predvsem nerevolucionarnih okoliščinah: na prvi šolski dan, ko z zanosom pospremim šolarja v šolo. No, letos se je ta slovesni trenutek končal zelo hitro, pri vhodnih vratih, še preden bi lahko začela svoj veliki nagovor ali vsaj do konca rekla »adijo«.

Šola – kakšna sreča

Čeprav v spomin najbolj zareže tisti čisto prvi šolski dan, ovenčan z rumeno rutico, ostane za vsemi poseben občutek. Dan novega začetka, dan, ko je vse malo drugačno, tudi prijatelji, čeprav smo se z njimi srečali še na zadnji dan počitnic, dan, ko se razprejo peresnice z novimi pisali in zvezki, še bleščeče čistimi, z novimi ovitki in še brez skritih sporočil. Dan, ki se mu posvečajo starši, učitelji, psihologi in ko si politiki nabirajo točke.

Drugi šolski dan je v nasprotju s prvim zelo zanemarjen. Takrat se začne zares in nas doleti realnost – šola ni samo druženje s prijatelji ter preživljanje odmorov in ur po pouku na igrišču, ampak gredo vštric prvi popisani listi in prve napovedi kontrolk. To je dan, ko se zdijo počitnice bistveno dlje kot na prvi.

Letos je drugi šolski dan datumsko lepo poravnan z 2. septembrom. Nekaj spletnih virov navaja, da je na ta dan (bodisi na 12. september) 490 let pred našim štetjem Filipid (tudi Feidipid) pretekel 42 kilometrov in 195 metrov od Maratona do Aten, da bi prinesel novico o zmagi nad Perzijci. Nobenega od navedenih datumov ne potrjuje noben relevanten zgodovinski vir, navsezadnje gre za legendo in tudi znamenita bitka pri Maratonu je zelo ohlapno umeščena v naš koledar – potekala je verjetno avgusta ali septembra –, a se mi zdi 2. september zelo prikladen za rojstni dan maratona.

Čeprav šolarje in dijake do zadnjega šolskega dne čaka cel maraton, poln lepih in težkih trenutkov, je na koncu ovenčan z malimi in velikimi zmagami. Ali pa vsaj počitnicami.