Gospod predsednik, hvala!

Poznamo predsednike ... in ... predsednike. Ta je gospod predsednik. Po nekem čudnem naključju me je doletela čast, da sem se udeležil sprejema in protokolarne večerje pri predsednici Nataši Pirc Musar in predsedniku Sergiu Mattarelli, zato sem izkoristil svojih 15 sekund: »Ker sem edini Pirančan tukaj, se vam v imenu meščanov zahvaljujem za vračilo Carpaccieve pale, za gesto, ki gradi mostove med ljudmi.« Zdelo se mi je prav, da italijanski predsednik to sliši tudi od običajnega Pirančana, ne le od predsednice.

Naslednjega dne je Mattarella kosil v strunjanski Vili Tartini in tam počival eno urico. Medtem je njegova hči Laura s prvim gospodom Alešem Musarjem obiskala piransko župnijo. Župnik Zorko Bajc ji je pokazal nekaj praznih okvirjev, ki čakajo na vrnitev del Paola Veneziana, Giuseppa Angelija, Jacopa Palme in Giambattiste Tiepola. Kdaj se bodo vrnila ta in druga dragocena dela, ne vemo. Laura Mattarella je bila nad Piranom očarana, zato se bo še vrnila, je obljubila.

Uradnica me je ošvrknila, kaj spet vlečem ven te Italijane!

Piran grobo spreminja svoj značaj. Po eni strani ga uničuje kapital, ki ga preureja v kičasto mesto, v katerem so socialni primeri eksotika. Vrnjeni Carpaccio in tudi drugi kulturni dosežki pa vračajo Piranu dušo. Vrnitev slike je med drugim razkrila, da ezuli niti približno niso enoznačno zadrti nasprotniki sosednje države. Večina je glasno pozdravila vrnitev slike na izvorno mesto. Eden od njih mi je dejal, da se mu zdi, kot bi se s Carpacciem v Piran vrnil delček duše njegovega strica.

Most, ki ga lahko zgradi ene sama slika, je dragocenejši, kot se zdi. Ne spreminja le Pirana. Pomembnejši je zgled svetu, kjer v tem hipu divjajo povsem nasprotna čustvovanja: z ihto rušijo vse in teptajo duše. Ne prevladujeta torej zgolj pohlep in uničevanje. Takšne zglede morajo dajati predsedniki. Če drugega ne, bodo ljudje ob gledanju Carpaccieve slike zvedeli, da ne govorimo o tanki rezini surovega mesa, ampak o mojstru, ki je že zdavnaj povezoval svet. S čopičem in čudežnimi barvami, ki so preživele pol tisočletja.