Januarska depresija

Preživeli smo tudi »modri ponedeljek«, tradicionalno najbolj depresiven dan v letu, ki pade na tretji ponedeljek v januarju. A v teh časih se vse dogaja hitreje, z digitalizacijo in umetno inteligenco pa tudi bolj intenzivno. Analitiki svetovnega gospodarstva so že pri drugem letošnjem ponedeljku ugotavljali, da je pozitivnega razpoloženja malo, pesimizem pa je postal pomembna gospodarska omejitev.

Protesti v Iranu so spodbudili govorice o zamenjavi režima, zlasti Izrael si želi padca voditeljev Islamske republike. Čeprav je glavna grožnja iranskemu režimu notranja, se hkrati povečuje verjetnost nove vojne. Zavezništvo Nato se medtem lomi ob zahtevi Donalda Trumpa za prevzem Grenlandije. Protesti pretresajo tudi Južno Ameriko zaradi ameriške intervencije v Venezueli, vojna v Ukrajini se ne končuje, tragedija v Sudanu ravno tako ne.

V psihologiji velja, da se človek najhitreje odloča, ko boli. Pozitivno razmišljanje pa lahko pomaga ljudem, ki so v stiski.

Tudi politiki že dolgo razumejo, da se lahko mračna pričakovanja uresničijo sama od sebe. V poznih sedemdesetih letih, ko so se Združene države spopadale z energetsko krizo in stagflacijo, je predsednik Jimmy Carter opozoril, da je največja nevarnost za državo »kriza zaupanja«, ki lahko razjeda tako javne ustanove kot zasebno podjetništvo.

Desetletja pozneje je Abe Šinzo, najdlje vladajoči japonski voditelj, trdil, da stagnacijo vzdržuje »deflacijska miselnost«, in skušal gospodinjstva ter podjetja spodbuditi, da bi jo premagala. Še nedavneje je Xi Jinping, najvplivnejši voditelj Kitajske, spodbujanje »pozitivne energije« postavil med nacionalne prednostne naloge.

Kljub temu kaže, da svetovno politiko vodijo nasilneži, ki ne upoštevajo pravil. Mogoče imajo prav vidci, ki pravijo, da ena Zemlja umira v peklu, druga, polna ljubezni, svetlobe in hvaležnosti, pa se počasi rojeva. Ključna bo prava frekvenca.