

Na primer, kot otrok sem se primerjal z nogometaši. Stari so bili nekaj čez 20 let, kosmati in mišičasti, da jim je vsak zavidal. To so bili pravi moški, bojevniki, ki so se pobrali s tal umazani od trave in blata, nato silovito pljunili in s kretnjo pokazali sodniku, kaj si o vsem skupaj mislijo.
Velika prelomnica je bila, ko sem postal enako star kot nogometaši in potem počasi, a nezadržno, tudi starejši od njih. Medtem ko so se oni umikali v zaslužen pokoj v svoje vile, kjer so jih čakale posončene manekenke, sem najemal sobo v študentskem stanovanju in trpel, ker mi je nekdo na Metelkovi ukradel kolo.
Naslednja referenca so postali znanci, ki so končali faks, dobili službo in si ustvarili družino. Stari so bili približno 30 let, poleti so jadrali, pozimi šli na smučanje. Ko sem dočakal njihovo starost, sem hodil od banke do banke, od ponižanja do ponižanja, ker nisem mogel dobiti stanovanjskega kredita, ker me pač nihče ni hotel redno zaposliti.
Ne glede na vse sem se staral naprej, približeval sem se 40. letu, in ko sem prišel tja, sem spoznal, da zdravniki ne zdravijo več, ampak zgolj lajšajo. Vrstniki so si začeli kupovati motorje, udaril je prvi val ločitev, v zraku pa je zasmrdelo po abrahamu. Pol stoletja in velike rojstnodnevne zabave.
Prinašal sem jim draga darila, lagal, da dobro zgledajo, predvsem pa spraševal, če so slučajno opazili, da so jim začela moda plavati na vodi. Kajti britanski komik Ricky Gervais je ob priložnosti povedal, da se s starostjo, morda zaradi pomanjkanja kolagena ali nečesa drugega, moškim med kopanjem v kadi dogaja, da jim nenadoma priplavajo na površje. Sam nimam banje, ampak se mi zdi, da je to zdaj moje novo sidrišče starosti. Tolaži me misel, da se najverjetneje isto zgodi tudi nogometašem.
Komentarji