Navodila za uporabo

Družbena omrežja so korenito spremenila naše navade in hkrati marsikaj razkrila. Sumim, da ljudje, ki se objavijo s prebrano knjigo, v resnici niso zelo strastni bralci, sicer se jim tistih dvesto strani ne bi zdel izreden dogodek, ki ga je treba deliti s sledilci. Nekaj podobnega si mislim o rekreativcih, ki se z Rožnika vrnejo z ducatom selfijev, ki jih objavljajo vsakih nekaj minut. Bolj ko opazujem naše nove običaje, bolj sem prepričana, da bi človek, ki bi napisal navodila za pravilno uporabo družbenih omrežij, utegnil postati bogatejši od samega Zuckerberga. Ali tudi ne, facebook, x in kar je še tega, so polni strokovnjakov, ki se spoznajo na vse.

Tu in tam se stvari vendarle zapletejo. Precej nerodno je, denimo, ko ljudje za rojstni dan čestitajo »prijatelju« ki je v resnici že nekaj let na oni strani.

Še huje je, ko umre kdo (pol)znan. V ljudeh se sproži nuja, da začnejo kopati po svojih digitalnih albumih in tekmovati, kdo bo prej objavil fotografijo z novopečenim pokojnim. Naj na tem mestu vse, ki me poznate, posvarim: če umrem pred vami in boste to želeli na facebooku ovekovečiti z najino skupno fotografijo, vas bom strašila v sanjah. Še huje je, ko se ljudje v želji po desetih všečkih spravijo razkrivat »pravo« resnico o pokojnikih. Ti se mi zdijo še hujši od pacientov, ki javno razpredajo o vsem, kar je bilo narobe z njihovim bivšim partnerjem ali partnerico. Že stari Grki so vedeli: o mrtvih vse dobro ali pa za božjo voljo molčite!

Ob ljudeh, ki všečkajo svoje objave, danes tako niti ne trznem več, tudi skupni profili parov, ki so z vstopom v razmerje očitno izgubili tudi svojo identiteto, se mi ne zdijo več nič posebnega, tako so se namnožili.

Andy Warhol je leta 1968 preroško napovedal, da bo imel vsak človek svojih 15 minut slave. Ne vem, ali si je predstavljal, kako zelo dolgočasno bo to videti.