Nazaj!

Kakšna sreča, če se imaš kam vračati, če ne drugam, v spomine, če ne drugam, v zgodbe. Sugestija Ajde Bračič v romanu Kresničevje popelje. Nazaj. V več »nazajev« pravzaprav. V mislih izberem nekaj svojih. Samo ta lepih. Nekoč. Nekje vmes. In za zmeraj: družinska potovanja po Ameriki, trije dnevi v maju in smeh treh do solz v taksiju na Rue de Rivoli, zaupnosti z Bančo in Matejo, ki jima v resnici ni tako ime, vikend v Londonu samo z mamo, Nona, ki mi na hladen jesenski večer greje pižamo na radiatorju, stric, ki me pri desetih nauči voziti motorček, dedek, ki me prvič postavi na smuči na Blaževem griču … In z vsem tem zraven: privilegij prijateljstev, pasji družabniček Mondi, zgodnjejutranja svetloba na morju, lirično vztrajanje srca, mladostne zabave. Obenem rada hranim različne ...