Selektor Zahović

To pisanje je nastalo nekaj ur pred tradicionalnim prednovoletnim srečanjem, ki ga prireja Nogometna zveza Slovenije. Ker gre za največjo in najpremožnejšo panožno športno organizacijo na sončni strani Alp, je dogodek vselej hrepeneče pričakovan v nogometni javnosti. Pregovorno dodajam, da gre za najpomembnejšo postransko stvar na svetu. Če ni višje sile, so povabljeni obvezno udeleženci druženja elitnega nogometnega miljeja.

Zberejo se slovita imena tega športa iz preteklosti in sedanjosti. Analiziranje in komentiranje aktualnih dogodkov ter obujanje spominov in osvežitve anekdot iz kariere igralcev, trenerjev in funkcionarjev bi v primeru javnih objav gotovo podirali rekorde poslušanosti, gledanosti ali branosti v medijih vseh vrst. Ker je vse to razkrito neuradno, bo verjetno za vselej ostalo v zaključenih krogih nogometne scene.

Ta se v zadnjih tednih intenzivno ukvarja z vprašanjem novega selektorja slovenske reprezentance. Po slovesu Matjaža Keka ima predsednik NZS Radenko Mijatović privilegij, da bo blagoslovil ime novega vodje izbrane vrste. Privilegij da, hkrati pa neizmeren pritisk, ki ga prinašajo takšne odločitve. Če se površno ozremo na množico, ki v naši deželi spremlja nogomet, ima prvi mož nogometne družine na voljo najmanj pol milijona državljanov, ki bi mu svetovali, kdo naj vodi Oblaka, Šeška, Gnezdo Čerina in kolege proti novim zmagam.

Na primer, da smo že vse skupaj spustili skozi sito strokovnosti, avtoritete, karizmatičnosti in drugih obveznih elementov. Zdaj je potrebna lucidnost v prepoznavanju nečesa posebnega. Ker bi bil tuji strokovnjak svojevrsten eksperiment s previsoko ceno, ga odmislimo. Ker si vsi želimo nekaj svežega domačega in udarnega na tem položaju, je nujen pogum. Zlatko Zahović je mož, ki bi slovensko reprezentanco izstrelil na raven, na kateri bi narod zajtrkoval, kosil in večerjal nogomet. Selektor Zlatko Zahović.