Novoletna obljuba

Ne, ne gre za dieto in izgubljanje kilogramov. Pa tudi ne za alkohol in čokolado. Prav tako ne obljubljam več sprehodov in športnih dejavnosti. Obljubljam, da bom brala članke in knjige, ki jih bodo napisali ljudje drugačnega mišljenja. Nočem jih imenovati »nasprotniki«. Naj ostanejo »ne enako misleči«. A brala jih bom zelo pozorno in poslušala, kaj mi imajo povedati, kajti v minulem letu se mi je zdelo, da se vsi vrtimo v krogu enako mislečih in da nočemo poslušati, kaj nam želijo sporočiti ljudje z druge strani spektra.

»Preberi, izvrsten je!« Prijateljica mi je poslala nekaj esejev s takšno opombo in vsakič sem ugotovila, da je avtor v resnici izvrsten, da pa je napisal točno tisto, kar mislim tudi sama. In dobro sem se počutila, ko sem na lastna stališča dodala še malo intelektualnega cementa, novo potrditev, da je situacija – ni važno, katera – točno takšna, kot jo vidim sama.

A kam to vodi, sem se vprašala z odkrito mero anksioznosti, ki mi jo sicer izzove ugotovitev, da se svet deli na nasprotujoče si tabore in da svoboda mišljenja skorajda prav nič ne pripomore h komunikaciji.

Moja obljuba se torej glasi, da bom brala medije z druge strani, poslušala predavanja in radijske oddaje, v katerih ne enako misleči resno pojasnjujejo, na primer, zakaj je Zemlja ravna plošča, zakaj je laž, da je človek stopil na Mesečevo površino, in seveda vse tisto preostalo, kar me precej bolj razburja, tisto, kar se nanaša na ljudi okoli mene, na družbo, ki jo imam rada, in na države, za katere mi ni vseeno.

Seveda pričakujem, da bodo tudi moji ne enako misleči poslušali mene. Da bodo prebrali knjigo, ki jim jo bom priporočila, tako da se bomo nato pogovarjali o tem, o čemer se ne strinjamo. Iz izkušenj vem, da človek težko spremeni mnenje o kateremkoli vprašanju. To je težje kot spremeniti življenjske navade, prehrano, gibanje, ljubezen do čokolade. A dovolj, da se odpre majhno okno, skozi katero bo tuj razum vstopil v mojo logiko, in prepričana sem, da bo svet vsaj malo boljši.