Ste bolj The Pogues ali osladna Mariah?

Globoko v decembru se žal ne morem izogniti vprašanjem, kot so, kdaj začnem zimski dopust, kje ga bom preživela in kaj vse nameravam od sredine meseca naprej videti, slišati in začutiti. Težava je v tem, da opravljam poklic, ki ne pozna kolektivnih dvotedenskih počitnic, kot tudi ne prostih koncev tedna. Seveda niso vsi delovni, je pa tak najmanj en na mesec.

Morilka božičnih zvezd

Še manj možnosti je, da bi si lahko celotno uredništvo privoščilo biti prosto od 19. decembra naprej, kar velja za kar nekaj panog. Ko torej komu povem, da delam za silvestrovo ali pa na veliko noč oziroma Marijino vnebovzetje, me začudeno gleda. Ne vem, ali enaka vprašanja ljudje postavljajo tudi poklicnim gasilcem, medicinskim sestram in trgovkam.

Prav toliko, kot se nekateri čudijo dejstvu, da novinarji dežuramo med prazniki, se jaz čudim, kako neverjetno se komu zdi, da nekdo dela na zadnji dan v letu.

Če me spomin ne vara, je bil nekoč to povsem običajen dan, medtem ko se zdaj iz njega dela strašanska drama. Najkasneje od božiča dalje mora biti človek nenehno nasmejan, dela prost, praznično razpoložen, kupiti mora vso poceni kramo, ki je na voljo, hoditi na obiske, koncerte, predstave, oceniti razsvetljavo v najmanj treh evropskih metropolah, sicer …

Da, s tem sicer se dosti ukvarjam v teh dneh, ko na številna vprašanja odgovarjam nikalno. Ne, nikamor ne bom šla, ne, rada bi bila doma in v miru brala knjige. Nisem še šla gledat lučk in ne, ne morem zvečer ven, ker v nedeljo zjutraj delam. Pred leti bi me bilo strah, da postajam Grinch, danes stisnjenih ustnic odgovorim, da se ne more ves svet ustaviti zgolj zato, ker se je koledarsko leto obrnilo.

Nekateri morajo delati tudi med prazniki. Marsikdo je v tem času nesrečen, malodušen, naveličan posiljenih nasmehov, predvsem pa sit odgovarjanja na vprašanje – kje boš pa ti za novo leto? Sama sem, če se opišem z glasbeno primero, precej bolj The Pogues kot pa (osladna) Mariah Carey.