Svetloba temne ljubezni

»Ne dovoli, da te odpihne reka usode,« je mladi Federico GarcÍa Lorca dejal svojemu mlajšemu ljubimcu, tistemu, ki mu je proti koncu življenja namenil žareče Sonete temne ljubezni. Lorca danes velja za nespornega velikana španske književnosti in enega največjih lirikov 20. stoletja, ki ga večina pozna predvsem po besedah »zeleno, ki te ljubim, zeleno«. Toda Lorca je ljubil tudi v senci, v tišini, ljubil je novinarja Ramíreza de Lucasa, s katerim naj bi, tako sta načrtovala, zaživela v Mehiki. Pobeg iz Španije za Lorco ni bil izbira, pač pa nuja; razplamtela se je španska državljanska vojna, in ker je bil Lorca zvezan z liberalno kulturno krajino (vodil je potujočo gledališko skupino, ki je brezplačno uprizarjala španske klasike, podpisoval je protifašistične izjave, se družil z ...