Ta trenutek

Kako hitro premine človeško življenje: kot da se kdo urno sprehodi mimo neke hiše, malo postane pod drevesi, se postara in izgine ... Razmišljanje pisateljice Maje Haderlap v romanu Ženske v temi zamisli v drugi polovici aprila, najbolj muhastega meseca, tudi po astroloških izračunanih, ki pa odločno naznanja praznične dneve. Prvomajske počitnice, kot jih oglašujejo turistične agencije. Preskakujejo vikende pomladi. Sončnega obdobja, ko naj bi se imeli spet bolj radi. In se v parkih znova telovadi. Čas zagona bazenov, postavljanja prikolic, piknikov, šopkov potonik, načrtovanj, ljubečih šepetanj, barvanja stanovanj …

Romanje v notranjost otroštva, družine in skupnosti

»Tu smo, dokler ne izginemo. Dokler v sonce sreče vidimo. V svoje sanje še verujemo. In telo gre naprej. Se odpre in se več ne zapre. Dokler teče ta motor. In utripa to srce. Cela večnost je tu. Za nas. Za nič. Za vse. In za smeh. In za solze ... Si za, da se danes ne konča?« Navdihujoči verzi iz pesmi Poskočna priljubljene skupine Mrfy, s katero fantje s frontmanom Gregorjem Strasbergarjem - Štrasom na čelu vsakič zadenejo prav v srce, iz zvočnikov v avtu. »Dokler ne izginemo,« si zašepetam na rdečem semaforju pri Kazini. Pogled na veličastno palačo me vedno znova zanese v misli, kako imenitni plesi so se odvijali v njej. Nekoč.

Življenje ni le bežen trenutek, ampak tudi neprecenljiv čas, ki ga delimo z drugimi. Nam dragimi. Predvsem pa je treba razmisliti o tem, kaj pomeni biti živ. Na polno živeti ne zgolj (s)prehodno, mimobežno, s postanki. Prav vsak trenutek je neponovljiv.

Pred kratkim me je navdihnila amaterska igralka Špela Rotar. Simpatična mladenka nadvse rada hodi na koncerte, kjer glasbo čuti na poseben način, čeprav je gluha. Njena najljubša izvajalka je Lady Gaga, ki poudarja: »Vse, kar imaš, je ta trenutek. Naredi ga dragocenega.«

Smo za?